Arhivi Kategorije: Novice

April 2025 – Strokovna ekskurzija društva na Hrvaško




Ko se narava zbuja, dan postaja daljši in sonce že zjutraj greje s svojimi žarki, ni boljšega trenutka za potep. Tako smo se v soboto, 5. aprila 2025, člani Društva ljubiteljev domače žganjekuhe podali na novo strokovno ekskurzijo – tokrat po poteh istrskih mojstrov žganja, vina in pristne gostoljubnosti. Avtobus, ki je svojo pot pričel v Mariboru, je med vožnjo postopoma polnil svoje sedeže z nasmejanimi člani društva. Vsak vstopajoč je prinesel nekaj svojega – dobro voljo, domači liker v steklenički ali pa le iskrico radovednosti. Prvi postanek smo naredili na čudoviti razgledni točki na Kraškem robu. S pogledom proti viaduktu Črni Kal ter na trenutni mega projekt Slovenije imenovan »drugi tir«. Tam je nastala tudi skupinska fotografija – nasmejani obrazi z vetrom v laseh, kot se spodobi. Na čudovitem mestu smo se pomastili z domačo vipavsko salamo, kruhom in svežimi pečenimi rogljički. Predsednik Klemen Bizjak ne zmore ne dati na mizo, kar ima, Cvetko Dolenc, ki je naš izlet organiziral, pa nam je rogljičke serviral skoraj še vroče. Rojstnodnevnik Milan Šajn je ob svojem rojstnem dnevu točil svojo žganico. Kraški veter je sproti odpihal vse hlape.:)

Naš drugi cilj je bila osrednja zvezda naše strokovne ekskurzije, mimo Istrskih ušes, destilarna Aura, v slikovitem Buzetu, kjer je duh tradicije zavit v moderen pristop. Predstavnica podjetja nam je v razstavnih prostorih Aure, glavna proizvodnja podjetja je le streljaj stran, predstavila proces destilacije, od fermentacije do zadnje kapljice v steklenici. Prizorov v velikih Aurinih destilacijskih prostorih ne bomo pozabili tako kmalu. Velikanske inoks cisterne, v katerih v jabolčnem žganju namakajo plodove sadja, v tropinovcu pa zelišča. Na sprehodu po prostoru, z močno pridušeno svetlobo, se iz vseh sten bohotijo velike steklene posode, v katerih so skrbno spravljeni različni rastlinski materiali, od koriandra, zelišč, ki zelo zgovorno, četudi brez besed, pripovedujejo zgodbo podjetja. Produkti Aure so zliti z naravo. Prijetna vodnica je marljivo odgovarjala na vsa naša, tudi bolj zahtevna vprašanja. Prostor krasi velikanski, zloščen, bakreni kotel, ki je bolj kot kuhanju tam najbrž namenjen dekoraciji. Več deset tisoč evrov vredno naložbo si tako veliko podjetje, ki mesečno ustvari milijon evrov prometa, seveda, lahko privošči. Oni se gredo zgodbo zelo na veliko, mi pa z majhnimi koraki lovimo visoke meje naših sanj, meja pa je vselej le nebo. Obiski tako velikanskih zgodb kot je Aura, so za vsakega člana Društva ljubiteljev domače žganjekuhe potisk naprej, brca, če hočete, navdih. Mi, ki smo vsak zase majhni in, ki povečini izdelujemo vrhunske produkte in na drugi strani senzacionalna Aurina zgodba. Megalomanske količine žganj, ki jih letno skuhajo, namešajo, spakirajo in v skoraj vsakem hrvaškem obmorskem mestecu in onkraj, tudi pri nas, v Sloveniji, imamo štiri njihove prodajalnice, v Kopru, Portorožu, Izoli ter v Ljubljani, so neprimerljive z nami. Mi ostajamo pristna, čista, visoko kakovostno pravljica. Ali si Aura lahko privošči srčno pobiranje preprog hrušk na domači posesti, posebej skrbno obrezan vsak morda malo nagnit sadež, očiščen, splaknjen, zmlet, spravljen v sod k fermentaciji, posipan z vsemi potrebnimi sredstvi za najboljši možen potek fermentiranja… in nato to drozgo kuha, nekje, ko zunaj že zahladi, ko v kotlu nežno pokljajo polena pridno nasekanih drv, ko je delo destilaterja, žganarja, »žganjekuhca« že skoraj malo poetično, pomirjujoče, dolgotrajno, posvečeno, z velikim trudom nagrajeno, ko pritečejo prve kaplje prvega ali drugega toka…in ko se rodita pristen ponos ter sreča. Drugačna je. Aura je uspešnica. Aura je perfektno zgrajena in izdelana marketinška zgodba. Njihovi produkti so en za drugim prava paša za oči. Ne gre le za vsebino v steklenicah, ki je prepričala ene bolj, druge manj, gre za vrhunsko izdelan dizajn, zelo lepe nalepke na steklenicah, z nostalgično, s peresom pisano pisavo, vrsto različnih izdelkov, butično pakiranih marmelad Aura, džemov Aura, čokolad s slastnimi posipi Aura, olji Aura, kisi Aura, brandy-ji Aura, gini Aura, likerji Aura, njihov najbolj znameniti je liker teranino, pa biska Aura – znamenito in tradicionalno zelišče tistega okoliša bela omela, raste na hrastovem ali jabolčnem drevesu, je tam tipično žganje, naravna medicina, ki ga najprej postrežejo pri vsaki hiši. Vse to je Aura. Tudi izjemno mesto za nakup izvirnih daril, spominov. Zato je stik vsakega izmed nas z nečim, kar je tako veliko in tako uspešno kot Aura je, trenutek, ko se lesketajo oči, trenutek za krepitev notranje moči, kaj zmoremo tudi mi, sami, ja, nimamo (šeJ) takšnega marketinga, a smo na pravi poti. Aura je tudi spoznanje in pohvala samemu sebi, kaj zmoreš, kako visoko si postavljaš letvico, kako ne popuščaš pri standardih najviše možne kakovosti, kako velik si v resnici tudi sam in te nič, prav nič ne more ustaviti. Aura je super zvezda. Atrakcija. 100 zaposlenih. Dvesto pridnih rok.

Ob boku z Aurinim »show roomom«, v katerem potekajo maceracije in mnogih, patinastih produktih, ki nakazujejo na neponarejenost, na neke drugačne čase, je lična trgovinica z njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki ter sončna terasa, kjer vsakega pogostijo z izbranimi žganji ali, po želji, tudi s slastnim narezkom. Vrhunec v Auri je bila za nas tudi degustacija njihovih izdelkov. K mizam so nas vabili trije kozarčki, obvezno biska ter teranino. Tudi drobni piškotki z različnimi džemi so nas pričakali. Nikakor niso skoparili. Bili so nad gostoljubni. Ker smo Auro obiskali kot skupina, so nas tako, kot svoje posebne, najavljene goste, tudi obravnavali. Pravzaprav smo se lahko zavihteli do njihovega šanka in si poljubno izbirali katerakoli njihova žganja, ki smo si jih zaželeli poskusiti. Bilo je lepo. Bilo je zapomnljivo.

Sledil je obisk domačije Ražman, na naši strani, v Gračišču, kjer nas je lastnik kmetije in gostilne Nik Ražman, sicer tudi naš odličen član, popeljal skozi vinsko klet in razkril skrivnosti izdelave penine. Mmm, tudi poskusili smo jo. Tam se zgodba vina in žganja piše že štiri generacije – z gostinstvom se ukvarjajo od leta 1962, vinogradništvo pa sega še precej dlje v preteklost, saj je njihov najstarejši vinograd star približno 130 let. V njem uspevata refošk in maločrn, lokalna sorta, ki ji domačini pravijo plavina – nekoč razširjena po vsej Istri, danes pa jo najdemo le na še približno petih hektarjih. Iz nje od leta 2016 pridelujejo penino, zadnja leta pa jo uporabljajo tudi za rosé. Skupaj z refoškom in malvazijo predstavlja najbolj posajeno sorto (en hektar od skupno šestih). Poleg teh sort imajo tudi nekaj francoskih, cabarnet sauvignon, merlot, syrah, gamay in rumeni muškat. V zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti avtohtonim lokalnim sortam, ker jih želijo ohraniti, so pred kratkim zasadili manjši vinograd s samimi starimi sortami – kanarjoli, borgonja, dolski muškat, beli refošk, cipra, glera… to je poseben vinograd, posvečen zgolj tem starim sortam, z željo po ohranjanju vinarske dediščine.

Na domačiji smo si po ogledu kleti privoščili tudi okusno kosilo v sproščenem vzdušju, med katerim je potekal krst naših novih članov – z zabavnimi nagovori in simboličnimi obredi, ki bodo našim novincem nedvomno ostali v lepem spominu. Po kosilu so nam pri Ražmanovih razkazali še njihovo destilarno. Z žganjekuho so se začeli ukvarjati pred približno 15 leti, ko je glavni gospodar prevzel staro opremo od svojega »nonota«. Še danes kuha predvsem tropinovec in vinjak, tu pa tam naredi tudi sadjevec (Srbi bi ji rekli »lozovača«). Del destilatov zorijo v lesenih sodih, iz njih pa nastajajo tudi tipično istrsko žganje in likerji: refoškov liker, biska, žižola, ruda (travarica) in pelinkovec. Nik, hvala.

Za zaključek ekskurzije smo obiskali še destilarno Istrape v Marezigah, njen lastnik je še en naš odličen član, Tadej Kavalič. Istrape v resnici pomeni »iz trape«, saj vse njihove izdelke izdelujejo na osnovi trape – tradicionalne istrske žganice. Tropinovca. Včasih ni bilo veliko trt, grozdja, zato so ljudje iz preostalih tropin pripravljali vinu podobno pijačo, imenovano pićot. Pičot je nastal tako, da so v tropine dodali vodo in sladkor in tako sprožili novo fermentacijo (pridobili še tekočine). Tropine, predvsem rdečih sort, so uporabljali tudi za kisanje posebne repe »bledes«. Lastnik nas je popeljal skozi svojo osebno zgodbo – iskreno, navdihujočo in prežeto z ljubeznijo do obrti. Že kot otrok je spremljal destilacijo, oče in nono sta v 80-ih in 90-ih letih zasadila več vinogradov, takrat je k hiši prišel tudi prvi kotel, tropine so destilirali samo enkrat. Sam pa se je žganjekuhe resneje lotil s prijateljem v srednji šoli. Prvi poskusi niso bili najboljši, saj sta delala klasične začetniške napake. Prelomnica je prišla z darilom – knjižico Sodobna žganjekuha, kjer je bilo opisano, kako pomembna je dvojna destilacija, je Tadeju podaril njegov oče za rojstni dan. Od takrat s prijateljem vselej destilirata dvojno. Trapa s tem pridobi na aromi in okusu. Leta 2020 sta v času epidemije koronavirusa prvič poslala vzorec trape iz žižole na festival v Hum (Hrvaška Istra), kjer sta osvojila plaketo za najboljše žganje festivala. To jima je dalo zagon, da sta začela trapo predstavljati širše. Istega leta je sodeloval še na razpisu za občinsko štipendijo, pogoj za sodelovanje so bili tudi posebni dosežki izven študija. Ker umetniških (kuhanje žganja vendar je umetnost in občina je očitno to tudi prepoznalaJ) in športnih dosežkov takrat ni imel, je k vlogi priložil kopije priznanj za svoja odlična žganja ter si obljubil, da bo sredstva, dobljena na razpisu, namenil za nakup kotlov. Občina ga je nagradila, kupil je še tri kotle in sodobno »kolono«. Z nakupom slednje so njegove trape iz avtohtonih istrskih sort grozdja (malvazija, refošk, cipra, plavina) še bolj aromatične, bolj gladke in prijetnejše za pokušanje. Resnično fantastične so bile. Pa tudi refoškov liker. Tadej, hvala.

Med vsemi prehodi med postajami pa nikakor ne moremo mimo tiste posebne tradicije – naš avtobus je bil prava premična dvorana za pokušanje. Člani so z veseljem delili svoja domača žganja – likerje in destilate. Vsak požirek je sprožil novo zgodbo, nov pogovor in še kak nasmeh več. Ekskurzija je bila vse, kar smo si želeli – strokovna, prijateljska, zabavna in polna navdiha. Spet smo dokazali, da nas ne povezuje le ljubezen do žganjekuhe, temveč tudi spoštovanje do tradicije in želja po znanju. Zmeraj je premalo časa, ko smo skupaj.

Avtorji članka:
Jože Jakič (gospod miličist inšpektor)
Vesna Topolovec (uredila, dopolnila, zapisala del o Auri)
Nik Ražman in Tadej Kavalič (hvala za povzetek vajine zgodbe, ki smo jo pri vama, malček okajeni lahko slišali, videli in doživeli v živo)



Januar 2025 – 1. epizoda Kotel Casta

Veseli smo, da lahko objavimo 1. epizodo Kotel Casta, ki je nastala v produkciji destilarne Laske in destilarne Chicken valley distillery. Klemen in David sta obiskala destilarno Bahne, ki se nahaja na čudoviti lokaciji 900 metrov nad Cerknico, v srcu Notranjske.

Naš gostitelj je bil Franc Tekavec – lastnik, destilater in vizionar, ki stoji za uspehom destilarne Bahne. Franc nas je popeljal skozi svojo navdihujočo zgodbo, razkril skrivnosti žganjekuhe in z nami delil svojo neizmerno strast do ustvarjanja vrhunskih žganih pijač. Prisluhnite pogovoru polnemu navdiha, kjer boste izvedeli več o tem, kako so nastali njihovi izdelki, kakšna je filozofija destilarne Bahne in kako naravna dediščina Notranjske vpliva na njihove okuse.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“

Oktober 2024 – 2. Mednarodni festival žganih pijač presegel pričakovanja!

V Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini se je odvil mednarodni festival žganja »Slovenija 2024«. Na dogodku, ki je privabil 500 obiskovalcev, so pripravili strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi, z njo povezano raznovrstno ponudbo na stojnicah ter pokušino 366 vzorcev žganja (291 destilatov in 75 likerjev) iz desetih držav (Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Kosova, Makedonije, Poljske in Slovenije).

Prvak festivala je Miroslav Ivkovič iz Srbije s slivovim žganjem. Najboljša pridelovalka žganja je Slovenka Mirjam Bratož s šipkovim likerjem z vrtnico.

Petčlanska komisija (predsednica dr. Davorka Đukič-Ratkovič ter člani prof. dr. Nermina Spaho, prof. dr. Rajko Vidrih, Martin Kržič in Klemen Bizjak) je odločila, da zlato priznanje prejme 199 vzorcev, srebrno 130, bronasto pa 29. Zmagovalce so razglasili v 20 kategorijah (od posameznih sadnih žganj, pa specialnih in vinjaka, do zeliščnih žganj in likerjev). Med posebnimi žganji so bili tudi liker iz prepeličjih jajc, čokoladno-pomarančni džin, specialna žganja iz bezga, sladkega krompirja, višenj in maka ter creme de menthe.

Prvak festivala Miroslav Ivkovič iz srbskega mesta Ljig znanje o umetnosti žganjekuhe prenaša na mlajše rodove. Slivovke nikoli ne pije sam, večkrat nazdravi s sorodniki, ki prepoznajo odličnost njegovega žganja. Nad današnjim festivalom je bil navdušen:
»Tu je fantastično vzdušje, vse pohvale organizatorjem! Samo nadaljujte, da bo festival še večji in boljši. Glavna nagrada na tem festivalu je še eno odmevno priznanje za naše žganje, tokrat v kategoriji starih oziroma tradicionalnih destilatov. Ponosni smo seveda tudi na zmage s sodobnimi žganji. Recept za najboljše žganje je, na prvem mestu, ljubezen. Sledi odlično sadje – imam lasten nasad sliv; na tretjem mestu pa kakovostni sodi za shranjevanje oziroma staranje destilatov – saj to vpliva tudi na aromo. Kvaliteta je vedno pred kvantiteto! «

Z njim se strinja najboljša pridelovalka žganja na letošnjem festivalu Mirjam Bratož iz Podnanosa. Naslova, ki ga je osvojila s šipkovim likerjem z vrtnico, je zelo vesela.

»Osnova mojega likerja je grozdno žganje iz domačih grozdnih jagod. Potrebujemo nevtralno žganje brez vonja, v katerega dodamo lističe damaščanskih vrtnic. Imam lasten nasad teh rož, zavzemam se za ekološko pridelavo in sem v postopku pridobivanja certifikata. Znam sedeti za kotlom, znam nalagat drva, znam meriti tok in stopnjo alkohola ter vse ostalo, kar je pomembno za kvaliteto žganja. Kot članici Društva ljubiteljev domače žganjekuhe mi je najbolj všeč, da je med nami veliko mladih.«

Gospa Bratož priznava, da je imela na festivalu manjšo konkurenco kot moški – kot poudarja, je žganjekuha še vedno v domeni moških. Ob tem je z veseljem delila izkušnje z drugimi pridelovalkami žganja, ki so se udeležile letošnjega festivala. Med njimi je prvakinja v kategoriji džinov, 32-letna Iva iz Črne gore, se je sinoči pripeljala iz Podgorice, prav za današnji festival. Spremljala jo je mama, ki je navdušena nad Ivinim uspehom. Pridelovalka najboljšega džina na festivalu je povedala:
»Gre za Yanko džin, ki smo ga letos pridelali prvič. Gre za najnovejši produkt destilarne 7 Hills, poimenovan je po predelu Jankovič Krs, kjer imamo nasade brinja. Mislim, da je recept za zmago sodelovanje s stroko – povezali smo se s strokovnjaki v Sarajevu in v več evropskih državah in ustvarili recepte z domačimi, črnogorskimi sestavinami, ob žganjekuhi v najkakovostnejših kotlih proizvajalca DES Subotica. Po več poskusih smo odkrili zmagovalno formulo!«

Izjemno organizacijsko raven 2. mednarodnega festivala žganih pijač je poudarila predsednica mednarodne strokovne komisije, doktorica Davorka Đukić-Ratković:
»Člani komisije imamo veliko odgovornost. V nekaj minutah moramo podati ustrezno oceno žganja pridelovalca, ki je v svoj izdelek vložil tudi več deset let. Res se potrudimo, da se posvetimo vsakemu vzorcu. Ponosna sem, da sem lahko vodila komisijo letošnjega festival – in ponosna sem na kvaliteto vzorcev, sploh avtohtonih žganj, ki so res odlična! Upam, da bo festival postal tradicionalen – da bo še več obiskovalcev, ponudnikov in vzorcev žganj za ocenjevanje.«

Med obiskovalci letošnjega festivala je bilo veliko zanimanja za strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi. Jernej Horvat iz destilarne Beyond Mura Distillery je predstavil primere dobre prakse kuhanja džina. Dr. Rajko Vidrih, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je predaval o pomembnosti kakovosti sadja za predelavo v žganje. Iztok Gruntar iz podjetja Jurana d.o.o. pa je predstavil postopke finalizacije žganj. 

Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak je izrazil zadovoljstvo nad velikim številom obiskovalcev festivala. »Prišlo je veliko prijateljev, pridelovalcev žganja, med drugim iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine , Severne Makedonije, Hrvaške, … Pričakujem, da bo organizacijski odbor našega društva že začel priprave za tretji mednarodni festival. Res smo zelo zadovoljni!«

Vodja organizacije festivala Cvetko Dolenc je pohvalil prizadevanja celotne ekipe društva.
»Letošnji festival je v vseh pogledih presegel lanskega. Namen mednarodnega festivala žganih pijač ni spodbujanje pitja alkohola, ampak izobraževanje in iskanje novih sodelovanj. Na dogodku predstavljamo, kaj vse nudijo proizvajalci, kakšna domača žganja imamo, kako jih uživamo. Namenjen je povečevanju kvalitete žganih pijač in kulture njihovega uživanja. Pri žganjih z nižjo vsebnostjo alkohola (okrog 40 odstotkih) se veliko lepše razvijejo vonji in okusi, zato so takšna žganja prijetnejša za uživanje.«

2. Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024« so v Tavčarjevem dvorcu na Visokem končali ob druženju na zabavi z ansamblom Jazbeci ter žrebanjem vstopnic, s katerim so med obiskovalce razdelili bogate nagrade. Glavna je bila ročno izdelan 10-litrski destilacijski kotel Kotlarstva Kralj v vrednosti tisoč evrov.

Foto: Jana Jocif

September 2024 – Uradni rezultati strokovnega ocenjevanja za 2. Mednarodni festival žganih pijač

Mednarodni festival žganih pijač se bo odvijal 5. oktobra 2024 na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini. V Društvu ljubiteljev domače žganjekuhe smo konec avgusta izvedli prvi del ocenjevanja vzorcev, potekalo je v Gostišču pri Lipan v Poljanski dolini Drugi del ocenjevanja smo s sklepom dokončnih rezultatov komisije izvedli 17. septembra 2024 v Srbiji.

Na spodnji povezavi si lahko prenesete PDF datoteko z rezultati. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem.

Ne zamudite podelitve na 2. Mednarodnem festivalu žganih pijač 2024!

Avgust 2024-Ocenjevanje vzorcev za 2. Mednarodni festival žganih pijač 2024

Komisija je zadnji vikend v avgustu zaključila s prvim delom 3-dnevnega ocenjevanja žganja za 2. Mednarodni festival žganih pijač Slovenija 2024 . Izredno smo bili navdušeni nad kvaliteto žganj. Drugi del ocenjevanja poteka s sklepom komisije 17. 9. 2024. Hvala vsem za pomoč pri organizaciji in hvala vsem za razumevanje.

 ​Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali:

  • Predsednica: dr. Davorka Đukić-Ratković – tehnologinja na BMB Delta d.o.o. Gradiška
  • Član: prof. dr. Nermina Spaho, Kmetijsko prehrambena fakulteta – Univerza v Sarajevu
  • Član: prof. dr. Rajko Vidrih, redni profesor, Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani
  • Član: Martin Kržič – Žganjekuha Kržič
  • Član: Klemen Bizjak – Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe