Z veseljem vam predstavljamo spletni forum Destilarna.si, ki je namenjen destilarjem in tudi ostalim ljubiteljem žganih pijač. Naša skupnost bo prostor, kjer se bomo srečevali posamezniki z različnimi izkušnjami in znanji na področju destilacije, strukturirano delili svoje zgodbe, učili drug drugega ter gradili okolje, ki ceni kakovost in izjemnost kvalitetnih produktov.
Naša filozofija temelji na ustvarjanju žganih pijač kot raziskovalno-kulinaričnem doživetju. Destilarji na forumu bomo spodbujali visoke standarde kakovosti, poudarjali pomen izbire kvalitetnih surovin in postopkov. Skupnost bo združena v prepričanju, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. Skupaj želimo premagovati ovire, ki nas vodijo »od zrna do prodajne police«.
Skupnost ne bo namenjena zgolj za izkušenim destilarjem, ampak tudi tistim, ki šele začenjajo svojo destilacijsko pot. Naša skupnost ponuja podporo, deli osnovna znanja in usmerja, da bi novinci lažje vstopili v svet destilacije.
Želimo si, da v prihodnje Destilarna.si postane več kot le forum, temveč virtualno središče navdušencev, ki si prizadevajo ohranjati umetnost destilacije, razvijati inovativnosti in deliti strast do vrhunskih žganih pijač.
V prvi fazi bova za urednikovanje vsebin skrbela Jurij Petruna (Petriot Gin) in Jernej Horvat (Beyond Mura). Vabljeni ste, da se nam pridružite, na mestu, kjer se vonjave, okusi in izkušnje destilacije združujejo v edinstvenem in navdihujočem spletu. Skupaj gradimo okolje, ki je osredotočeno na kakovost, znanje in vzajemno spoštovanje – kulturo, ki še ni omejena, ampak je še v fazi oblikovanja, kot se razvijamo mi sami.
Slovenski žganjekuharji, večina nas je članov Društva ljubiteljev žganjekuhe, smo se udeležili Mednarodnega festivala žganja v prestolnici srbske rakije, v Gornji Trnavi, občina Topola-Oplenac. Festival je odlično organiziral eden najboljših rakijašev v Srbiji Zoran Novaković.
V Srbiji in okolici ni festivala, na katerem še nebi zmagal. Najbolj je poznan po odlični slivovki in dunji. Uradno je bila njegova slivovka razglašena za najboljšo srbsko slivovko leta 2022.
V Srbiji vsako leto razglasijo najboljšo slivovko na Vočarskem inštitutu v Čačku. Tja se kvalificirajo tiste slivovke, ki na posameznem festivalu dosežejo oceno 19 ali več. Te slivovke, imenovane ajkule (ocena 19 in več), potem med seboj tekmujejo na prej omenjenem ocenjevanju, ki je najbolj cenjeno ocenjevanje v Srbiji. Naslov na tem ocenjevanju, pa je največji dosežek vsakega žganjekuharja.
Na festivalu je iz Slovenije sodelovalo 18 tekmovalcev, s skupaj 28 vzorci. Osvojili smo 12 zlatih, 14 srebrnih in 2 bronasti medalji. Tokrat so bili najbolj uspešni: -Žan Končar – 1 zlata medalja (3.mesto in lep pokal za češnjevo žganje) in 3 srebne medalje; -Lajči Penhofer – 3 zlate medalje in 1 srebrna medalja; -Gineral, Tadeja Volavšek – 2 zlati medalji; -Klemen Bizjak – 1 zlata medalja; -Mirko Škalič – 1 zlata medalja in 1 srebrna medalja; -Arpad Kerčmar – 1 zlata medalja; -Danijel Glavač – 1 zlata medalja; Ostali so osvojili večinoma srebrne medalje.
Da je to lep uspeh se moramo zavedati, ko slišimo besede prof. Nikičevića, najboljšega in najbolj priznanega poznavalca in ocenjevalca žganja v Evropi, ki pravi, da je žganje v rangu srebrne medalje, če imaš odlično sadje in vse postopke narediš po pravilih. Za zlato medaljo, pa pravi, da je potrebno dodati še kaj več znanja in truda.
Samega festivala smo se udeležili Žan Končar, Mirko Škalič in Lajči Penhofer s svojimi boljšimi polovicami. Na poti na festival je bil tudi naš predsednik, ki pa je bil udeležen v hujši prometni nesreči in je končal v bolnici. Zato med nami na festivalu ni bilo najbolj veselo. Vsi skupaj smo mu s srbskimi prijatelji rakijaši pošiljali pozitivne vibracije, ki so mu v tistem trenutku bile sigurno potrebne.
Kot vedno smo v času festivala obiskali bližnje Destilerije in izmenjali izkušnje z najboljšimi žganjarji v Srbiji. Štirje Prekmurci, ki smo dopotovali skupaj, smo najprej obiskali Stojana Tasića, ki se je letos okitil s prestižnim naslovom Najbolja šljivovica Srbije 2023. Gospod Tasić ima izjemna žganja in čast nam je bilo poslušati o njegovem delu in poskušati najboljša žganja. Njegova zmagovalna šljivovica iz leta 2010, ki je letošnja najboljša v Srbiji je res nekaj posebnega in brbončice so nas ponesle v neke višje nam do zdaj nepoznane višave. V destileriji bi ostali še in še, vendar smo morali naprej, ker smo bili zmenjeni v Destileriji Zorana Novakoviča. Ko misliš, da boljšega več ne moreš poskusiti, prideš do spoznanja, da so tudi njegova žganja vrh vrha. Šljivovica iz 2002 leta, lanska najboljša šljivovica Srbije je izjemna. Potem pa nas Zoran preseneti in nas popelje do soda na katerem je letnica 1985. Ja, prav ste prebrali, nam pove Zoran, v sodu je šljivovica iz leta 1985. Izjemen destilat. Sam pravi, da bo počakal še dve leti in potem gre z njo na festivale, na tekmovanja. Imamo potem mi sploh kaj možnosti, smo se vprašali. Zdaj mi je jasno, da takih slivovk v Sloveniji še desetlja ne bo. Ne, da mi tega ne bi vedeli narediti, enostavno potreben je čas, ki s staranjem destilata, naredi žganje enkratno, nepozabno in nebeško. Odločeni, da bomo na festivalih kljub temu pobirali nagrade, smo se sprijaznili, da smo konkurenčni v žganjih, ki jih v Srbiji ne pridelajo toliko in jim s svojo kvaliteto lahko konkuriramo.
Drugi dan smo si pred festivalom ogledali Topolo in Oplenac. V Oplencu je znameniti mavzolej srbskih kraljev Karađorđević, kjer so pokopani vsi člani velike družine Karađorđević. Enkratna stavba, ki ti vzame dih. Žan pa je z boljšo polovico odpotoval na jug Srbije, da si ogleda Kazansko radnjo. Seveda so mu kotli bili tako všeč, da si je najlepšega in najboljšega kar naročil. Zdaj čaka, da ga mojster naredi in vesela mašina bo razveseljevala tudi njega. In že smo hiteli na Festival v Gornjo Trnavo, vas oddaljeno od Topole kakih 6-7 km. Tu smo se srečali z gostoljubnostjo, ki si jo Slovenci težko zamislimo. Toplina, prijaznost in odprtost ljudi fascinira. Pred razglasitvijo rezultatov in podelitvi nagrad je bil lep kulturni program. Po razglasitvi pa bogata pogostitev.
Zato smo trdno prepričani, da se spet srečamo. Če ne na tem festivalu, pa vsekakor na katerem drugem, ki jih je v Srbiji res veliko. Priložene sliki vam naj pričarajo vsaj delček zanimivosti, ki smo jih doživeli.
