3. Mednarodni festival žganih pijač je v soboto, 13. decembra 2025, v koprsko Taverno privabil približno 1500 obiskovalk in obiskovalcev. Na dogodku Društva ljubiteljev domače žganjekuhe so okušali bogastvo domačih in tujih destilatov, na predavanjih spoznavali posebnosti tropinovca in pomembnost kakovostnega sadja za žganjekuho ter nagradili najboljše pridelovalce. Prvak festivala Danilo Škero poudarja: »skrivne sestavine odličnega žganja so ljubezen, izkušnje in odrekanje!«

Med množico obiskovalcev v izjemnem ambientu Taverne v Kopru smo ujeli številne, ki so se festivala udeležili prvič. Med njimi je Robert Smerdu z izletniške kmetije Pri Bitencu iz Polhovega Gradca, sicer dolgoletni in nagrajeni pridelovalec džina.

»Zanj sem na tem festivalu dobil zlato priznanje. Veselim se deljenja izkušenj o organizaciji takšnega dogodka, druženja ter spoznavanja pridelovalcev brinjevca.«

Festival, ki je tokrat prvič potekal na Obali kot del dogodka Fantazima, sta zaznamovali strokovni izobraževanji v Pretorski palači. V prvem delu je prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v strokovnem, a razumljivem in navdihujočem predavanju pojasnil, zakaj sta kvalitetno in ustrezno pripravljeno sadje in natančna priprava ključna za odlično žganje.

Predavanju je z zanimanjem prisluhnil tudi Robert Škerlinc iz Orehove vasi (Občina Hoče-Slivnica), ki si s ženo Darjo porazdeli kuhanje: ona pripravlja odlična kosila, on pa kuha žganje.

»Gre za sadna žganja, kuham jabolka, slive, grozdje, lotili smo se tudi že kutine. Na predavanju sem izvedel, kaj vse je treba odstraniti pri sadežih za kakovostno žganje. Odstranjevanje pešk in dlačic pri kutini zna biti nevarno,« je opozoril Škerlinc.

Na festivalu se je razveselil tudi družbe sokrajana in še enega člana Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Marka Renčelja, ki je bil za sadno žganje nagrajen že na prvem mednarodnem festivalu žganih pijač, ki je potekal v Lavričevi koči (Šentvid pri Stični).

Kot nepogrešljivi del primorske tradicije je Majda Debevc, sommelierka III. stopnje in soustanoviteljica Spirit Academy, na opoldanskem strokovnem predavanju v Pretorski palači razkrila pravi obraz tropinovca. Udeleženci so spoznali njegovo  zgodovino, zakonodajo, stile in tehnologijo, nato pa ob vodeni degustaciji petih slovenskih in italijanskih vzorcev raziskali aromo, strukturo, karakter in tipične napake.

»Rad prisluhnem, gre za strokovno znanje, ki ga potem lahko prenesem v prakso. Tropinovca sicer ne pripravljam, raje imam sadna žganja; a sem res zadovoljen s festivalom in delovanjem Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, ki poudarja pravilno in kakovostno žganjekuho,« je po predavanjih poudaril Silvo iz Maribora.

Obiskovalci festivala so lahko na enem mestu poskusili številna žganja, spoznali pridelovalce, vrhunske proizvajalce žganih pijač, ponudnike destilacijske opreme in enoloških sredstev. Dolgo pot do festivala v Kopru je imel Miha iz Slovenskih Konjic.

»Lani sem se prvič udeležil festivala, in sicer v dvorcu Visoko. Všeč mi je vse, od predavanj do okusov. Sem ljubitelj čiste slivovke, brez staranja; sam sicer kuham žganje iz tepk. Žena me pri tem podpira in je tudi danes z mano.«

Snovalcem festivala je skupno uspelo zbrati kar 148 vzorcev žganj iz številnih držav, kar potrjuje izjemen mednarodni ugled festivala.

Prvak 3. Mednarodnega festivala žganih pijač »Slovenija 2025« je 73-letni Danilo Škero iz Bosne in Hercegovine. Absolutni zmagovalec je postal z žganjem iz kutine (40%), staranem v sodu (l. 2017); največ točk je dosegel v kategoriji sadna žganja.

»To je že moja 63-a nagrada letos. Udeležujem se festivalov v celotni regiji, od Makedonije do Triglava, a najljubši je prav ta, v Sloveniji. Izkušnje sem nabiral že od malega, tudi ob nasvetih očeta o klasičnem kuhanju oziroma staranju žganja. V mojem sadovnjaku je 430 kutin in 400 češenj. Skrivnost odličnega žganja so ljubezen, znanje, izkušnje in odrekanje. Večino leta se žganjekuhi posvečam po 10 ali 12 ur na dan.«

Na festivalu, kjer so nagradili tudi najboljšo pridelovalko žganja – članico Društva ljubiteljev domače žganjekuhe – so v 13-ih različnih kategorijah podelili skupno  71 zlatih, 55 srebrnih in 20 bronastih priznanj.

Med sadnimi likerji sta z likerjem iz črnega ribeza slavila lastnika Destilarne Yourich, gre za rusko-ukrajinski par, ki ima v lasti sadovnjak na območju Jukloštra (občina Laško). Žganjekuhe sta se lotila z eksperimentiranjem, na podlagi starih receptov ter izključno domačega sadja, a z željo po inovativnih formulah pijač.

»Preučeval sem stare recepte in tehnologije proizvodnje alkoholnih pijač iz različnih držav ter predvsem zapise nemškega strokovnjaka s področja kmetijstva, dr. Wilhema Gamma (Ilustrirana receptura praktične destilacije za industrijo, kmetijstvo in gospodinjstvo, 1863),« poudarja lastnik zmagovalnega sadnega likerja.  

Za liter destilata iz črnega ribeza je porabil pet kilogramov sadja; glede kotla, ki ga je sam predelal, pa ni hotel razkriti podrobnosti. V veliko pomoč mu je soproga (kot pokuševalka prisega na njun visoko ocenjen liker iz maline), ki poudarja, da želita ostati v Sloveniji, saj da je najlepša država. Menita, da je lahko žganjekuha tudi pomirjajoča. »Alkohol je škodljiv; a če se odločimo za kozarček, si privoščimo kvalitetno žganje!«.

S tem se strinja tudi Krištof Šinkar, lastnik znamke Spiritopher (s prepoznavnim metinim likerjem créme de menthe). Gorenjec, preseljen v Suho krajino se je razveselil zlatega priznanja za džin, srebrnega za ruševec (iz storžev gorskega bora) in materino dušico v žganju, ter bronasto priznanje za ‘limonce’.

 »Festival žganih pijač je odličen dogodek. Tu se družimo istomisleči, ki nas zanima žganjekuha in imamo enake hobije. Tako lahko, tudi z izobraževanji, deljenjem nasvetov in dobrih praks ter povezovanjem najdemo ideje za lastno proizvodnjo oziroma utrjevanje kakovosti žganih pijač.«

Letošnjo strokovno komisijo je sestavljalo več uglednih strokovnjakov: mednarodno priznani dr. Davorka Đukić Ratkovič, predsednica komisije in tehnologinja podjetja BMB Delta iz Gradiške (BiH), prof. dr. Nermina Spaho iz Oddelka za fermentacijo Fakultete za kmetijstvo in živilstvo Univerze v Sarajevu ter prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Komisijo so dopolnili vrhunski slovenski mojstri žganjekuhe: Klemen Bizjak (Destilarna Laske in predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe), Martin Kržič (Žganjekuha Kržič) in David Šivec (Chicken Valley Distillery).

Dr. Davorka Đukić Ratkovič in prof. dr. Nermina Spaho sta kot najbolj prepričljivo in izstopajoče poudarili žganje iz grozdnih tropin ter žganje iz grozdja, pohvalili sta še žganje iz tepk, specifičnih za Slovenijo, z značilnim, privlačnim vonjem.

»Letos je bilo žganj z več kot 45 % alkohola občutno manj kot lani. Proizvajalci so upoštevali priporočila sodnikov in s tem izboljšali celoten vtis. Festival je bil organiziran na visoki ravni, ocenjevanje je potekalo profesionalno in brezhibno, Slovenija pa znova izstopa tudi po izjemni gostoljubnosti!«

Letošnja bera vzorcev je navdušila z izredno raznolikostjo in kakovostjo. Posebej so izstopali likerji iz črnega ribeza, malin, višenj, tepk, kutin, brusnic, čilija, medu, trnulj, pa tudi izjemno aromatičen jurkin liker. Navdušile so nas tudi izvrstne žgane specialitete: destilati iz črnega ribeza, kutin, aronije, malin, smrekovih vršičkov, hrena, žganje iz pekoče paprike, slivovka in kutina, starani v sodu ter impresivna izbira rumov, viskijev in brendijev, ki so dodatno dvignili letošnjo raven tekmovanja. Med posebnostmi na letošnjem festivalu je bila tudi posebej močna različica džina, »navy strength gin«.

»Kultura pridelave žganih pijač v Sloveniji je v izrazitem vzponu, saj so številna žganja izstopala po izjemni usklajenosti okusov,« je poudaril David Šivec.

Po besedah Martina Kržiča so, ob tradicionalno visoko ocenjenih likerjih, tokrat izstopali tudi tropinovci, kar potrjuje, da lahko z ustreznim staranjem v hrastovih sodih dosežejo vrhunsko raven.

Vodjo festivala Cvetka Dolenca so razveselile visoke ocene grozdnih žganj, tropinovca in vinjakov. Velik napredek je zaznal pri kakovost žganj iz hrušk in jabolk.

Z rezultati, izvedbo in obiskanostjo 3. Mednarodnega festivala žganih pijač je zadovoljen tudi predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak.

 »Vsako žganje je zgodba zase; vsak destilater je poslal svoj najboljšo zgodbo in bo v večini za to tudi nagrajen. Še vedno pa pogrešam več staranih slovenskih žganj. Hvala vsem, ki ste se udeležili festivala ter omogočili, da ga bomo v prihodnje nadgrajevali.«

3. Mednarodni festival žganih pijač je poudaril tudi dolgotrajna prizadevanja, ki so nedavno obrodila sadove.  Slovenska žganjekuha – umetnost destilacije, ki živi v domačih kuhinjah, na dvoriščih in v družinskih tradicijah – je namreč uradno vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za starodavno znanje, ki se prenaša iz roda v rod in razkriva raznolikost slovenskih pokrajin. Po vsej Sloveniji se razvijajo edinstveni okusi: na Primorskem in Notranjskem brinjevec in tropinovec, v Brkinih znamenita brkinska slivovka, na Pohorju in Koroškem borovničevo žganje, v Halozah in Slovenskih goricah pa žganje iz slabšega grozdja in tropin. Tradicionalnim žganjem pogosto dodajo pelin, vinsko rutico, encijan ali druge aromatične začimbe. Čeprav je tehnologija napredovala, ostajajo srce žganjekuhe bakreni kotli, nekoč ogrevani na drva, danes večinoma na plin. Proces se največkrat odvija jeseni in pozimi, ko se začne tudi temeljita priprava sadja. Žganjekuha je bila nekoč obrt in je potekala v žganjarnah, najpogosteje pa je šlo – in še vedno gre – za domačo dejavnost, prežeto s tradicijo in skupnostjo. Kuhanje žganja je družaben dogodek, pogosto povezan z moško družbo, ki hrani lokalno identiteto in dediščino. Žganje je imelo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju: uporabljali so ga za zdravljenje in oskrbo ran, kot pomoč pri kmečkih delih ali kot pozornost ob posebnih priložnostih. Danes ostaja priljubljeno darilo in znak gostoljubja.

Avtorica: Vesna Topolovec

Dragocena pomoč pri izdaji končnega sporočila za javnost: Luka Bregar

FOTO: PROFLIPP

V tej epizodi Kotel Casta sva obiskala Beyond Mura Distillery, kjer naju je sprejel Jernej Horvat – ustanovitelj in destilater, ki stoji za sodobno prekmursko destilarno s svežim pogledom na tradicijo. Jernej je z nama delil ozadje selitve destilarne, spregovoril o svojem pristopu k žganjekuhi in razkril, kako v Beyond Mura raziskujejo ter pripravljajo različne stile žganih pijač – od lokalno navdihnjenih do tistih, ki črpajo iz svetovne destilacijske dediščine.

Prisluhnite pogovoru, polnemu znanja, strasti in ustvarjalnosti – iz Prekmurja naravnost v kozarec.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”

Družinska mikrodestilarna, ki se nahaja v Prekmurju in osrčju Krajinskega parka Goričko. Recepte za naše slovenske gine ter ostale raznolike produkte smo razvijali postopoma. Predanost razvoju in dopolnjevanju produktov se kaže tudi v mnogih mednarodnih nagradah in izpostavljenosti v medijih. Naša zgodba se nadgrajuje zaradi naše stalne radovednosti in ustvarjalnosti ter tudi vašega zaupanja. S ponosom in veseljem vam predstavljamo naše produkte in upam, da se nam boste pridružili v tej radosti! Ponujamo vodene oglede, delavnice in gostje lahko kupijo naše izdelke v naši mali trgovini.

Delavnica “Naredi si svoj gin”, kjer boste dobili vpogled v postopke destilacije ter kako izbrati prave začimbe za gin. Z ostalimi udeleženci boste snovali edinstveni recept in tako proizvedli svojo lastno personalizirano steklenico London Dry gina (500 mL). Delavnica traja približno 3 ure in vključuje predavanje o destilaciji, vpogled v postopek destilacije, pijačo (alkoholno / brezalkoholno) ter prigrizke.

Sledimo tudi tehnologiji in tehnološkemu napredku pri destilacijah. GIN | Ladna kapla. Edinstveni gin, ki je nastal s hladno-vakuumsko destilacijo. Kako pa to? Vakuum spusti vrelišče etanola in tako začimbe ne “kuhamo”, ob tem pa ohranijo svojo svežino ter naravne arome. Prefinjeno a ne? Tri različne destilate brina, citrusov ter svežih začimb smo združili in tako ustvarili edinstveni gin.

Strankam dajemo tudi edinstveno možnost namešanja svojega gina. Kako? Vzamete steklenico, izberete destilirane začimbe in razmerja med njimi. Imate raje bolj nežne note ali pa orientalski pridih? Namešate sami v destilarni Beyond Mura. Vabljeni!

Pripravljamo tudi darilne pakete. Darilni paket na enem mestu vsebuje vse za pripravo napitka s tonikom. Paket sestavlja gin po vaši izbiri, tonik, barska merica, cvet hibiskusa, dve slamici in kratka navodila za pripravo klasičnega napitka s tonikom. Primeren je za poslovna, poročna in rojstnodnevna darila ter ostale priložnosti. Za piko na i pa poskrbi lično pakiranje paketa. Po želji lahko napišemo tudi osebno posvetilo.

V drugi epizodi Kotel Casta smo se odpravili na Kras, kjer smo se pogovarjali z Juretom Krstanom – velikim ljubiteljem žganih pijač, poznavalcem destilacije in soustvarjalcem festivala GINBRIN.

Jure prihaja iz Vinarstva Krstan, a njegova prava strast so žgane pijače. Kot radoveden raziskovalec in zbiralec znanja je obiskal številne destilarne po Škotskem, Irskem, Normandiji in drugod po Evropi ter se izobraževal na različnih strokovnih tečajih.

V pogovoru smo se dotaknili:

festivala GINBRIN, ki letos poteka že osmič, Juretove osebne poti v svet žganjekuhe, razmišljanj o kakovosti in kulturi pitja žganih pijač, in splošnega razvoja žganjekuhe pri nas. Epizoda ponuja prijeten preplet pogovora o dogodkih, znanju, navdušenju in ljudeh, ki v žganjekuhi vidijo več kot le kapljico – vidijo zgodbo.

“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.”

Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, sobota, 18. Januar 2025 Bobi bar Komenda

V soboto, 18. Januarja 2025 je naše društvo priredilo že peti občni zbor.

Dogodek je ob pol deveti uri dopoldan uradno odprl naš predsednik Klemen Bizjak, kot zmeraj, s prijaznimi in spodbudnimi besedami, veseljem, ker smo se vnovič zbrali. Zboru je sledilo uradno poročilo o dogodkih preteklega, zelo uspešnega leta, ki ga je povzel Cvetko Dolenc, ki je vodil naš drugi, zelo odmeven mednarodni festival žganih pijač, ki se je odvil 5. oktobra na dvorcu Visoko v Poljanski dolini.

O načrtih tekočega leta 2025 je spregovoril predsednik Klemen Bizjak, napovedoval je tretji mednarodni festival žganih pijač, predviden za jesen na območju Obale ter najavil nekatere druge dogodke društva, med njimi osrednjo strokovno ekskurzijo po obeh Istrah (slovenski in hrvaški ter obisk sijajne destilarne Aura).

Cvetko Dolenc je predstavil finančno poročilo društva, poročilo nadzornega sveta pa zaokrožil Martin Kržič.

Dotaknili smo se pomembnega člena našega delovanja, to je plačevanja članarin. Tudi v tem sporočilu pozivamo vse člane, tudi tiste, ki ste se udeležili tako občnega zbora kot ekskurzije v Istri, da članarino, če je že niste, nemudoma poravnate. Vlečni voz delovanja društva sestoji iz drobnega številna zelo angažiranih članov, ki članarino, kljub požrtvovalnemu delu, plačajo enako kot ostali in ne uživajo nikakršnega privilegija, da bi bili zanjo oproščeni zaradi opravljanja številnih nalog. Prosimo vas za toliko spoštovanja in korektnosti, saj s pomočjo društva uživate zares pomenljive vsebine – pojavljanj v domala vseh slovenskih medijih, ki so o naših obeh festival doslej izčrpno poročali ter kakovostne dogodke, med njimi občni zbor, strokovno ekskurzijo ter druge dogodke, ki jih prirejamo v tekočem letu (lani, med drugim, možnost pridobitve uradnega certifikata za degustatorja žganih pijač). Na vseh naših bodočih dogodkih boste ob vhodu na prizorišče morali poravnati minimalno obveznost plačila članarine, s katerim vsaj malo pripomorete delovanju društva. Z udeleževanjem občnih zborov društva in strokovnih ekskurzij, s pripravo katerih imamo obilo dela in tudi stroškov, plačila članarine ne morete biti oproščeni, ti dogodki vam ne pripadajo kar tako, misel, da vam jih, po vašem vedenju, kar ni treba plačevati, ni sprejemljiva. Plačila članov preverjamo in točno vemo, kdo članarine ni plačal, bil pa je na občnem zboru in na ekskurziji. Plačilo lahko izvedete takoj, z enim klikom in obrazcem na naši spletni strani.

Po kratkem odmoru, namenjenem kavi in razpravi smo ob 10.15 začeli z uradnim programom, namenjenim izobraževanju.

V tri četrt ure dolgem predavanju je naša članica Mirjam Bratož iz Podnanosa (na 2. Mednarodnem festivalu žganih pijač okronana s prvim mestom, postala je najboljša destilaterka leta s svojim likerjem iz šipka in damaščanske vrtnice) predavala o zeliščih in njihovi uporabi v žganju.

Sledili so nastopi naših sponzorjev, o njihovi raznoliki ponudbi so pripovedovali predstavniki podjetij: 
– Vitrum d.o.o., iskreno se zahvaljujemo Borutu Albrehtu,
– Metrob d.o.o., iskreno se zahvaljujemo  Matjažu Baumgarnerju
– Jurana d.o.o, iskreno se zahvaljujemo Iztoku Gruntarju.

Po kosilu je sledil drugi cikel našega izobraževanja, ki smo ga vseskozi plemenitili z okušanjem izbranih žganih pijač naših članov.

O nepogrešljivih Haccp standardih, obveznih za vsakega destilaterja s svojim obratom, nas je podučila gospa Sonja Čeferin Tomaš.

Kako izgleda obisk inšpektorja v destilarni nam je iz prve roke izčrpno poročal Jure Petruna iz destilarne Petriot.

Na naših tleh zelo priznani barman Benjamin Škafar pa je pripravil še zanimivo predavanje o delu barmana in možnostih za izobraževanje na tem področju.

Po kratkem predahu je sledilo težko pričakovano predavanje naše drage članice gospe Majde Debevc, ki se je tokrat, v njenem strastnem slogu, razgovorila o trenutnih trendih na področju žganih pijač.

Ob koncu občnega zbora je sledila še podelitev priznanj tistim članom društva, ki so se udeležili medsebojnega ocenjevanja žganj, ki je potekalo že petič. Največje število točk članov, ki so na tekmovanju sodelovali, je prejela članica društva Vesna Topolovec za njen Orancello. Vsem sodelujočim smo se poklonili z diplomo, trdnim stiskom roke, simboličnimi nagradami in spomin za zmeraj ovekovečili s fotografijo.

Občni zbor smo sklenili z razglasitvijo Destilaterja leta, ki smo ga v društvu razglasili prvič. Med številnimi kandidati, ki so jih predlagali člani Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, je po oceni komisije in zbranem številu točk za ta naslov najbolj zaslužen Boštjan Gabor iz destilarne Pozvačin, saj je doslej velikokrat prepričal, ne le strokovno komisijo na domačih, temveč tudi na tujih festivalih žganih pijač, kjer je požel številne najvišja priznanja. Za naslov smo mu iskreno čestitali in mu podarili unikatno personalizirano tablico, z napisom »Destilater leta 2024«, s katero bo ozaljšal svojo prekmursko destilarno. Boštjan, ki zaradi obveznosti ni mogel biti z nami v živo, se nam je za naziv zahvalil v video posnetku iz službenega potovanja v Skandinaviji.

Kot vsakič je bilo tudi tokrat na občnem zboru poučno, navdihujoče in prijetno. Na nova druženja!

Zapisala: Vesna Topolovec