3. Mednarodni festival žganih pijač je v soboto, 13. decembra 2025, v koprsko Taverno privabil približno 1500 obiskovalk in obiskovalcev. Na dogodku Društva ljubiteljev domače žganjekuhe so okušali bogastvo domačih in tujih destilatov, na predavanjih spoznavali posebnosti tropinovca in pomembnost kakovostnega sadja za žganjekuho ter nagradili najboljše pridelovalce. Prvak festivala Danilo Škero poudarja: »skrivne sestavine odličnega žganja so ljubezen, izkušnje in odrekanje!«
Med množico obiskovalcev v izjemnem ambientu Taverne v Kopru smo ujeli številne, ki so se festivala udeležili prvič. Med njimi je Robert Smerdu z izletniške kmetije Pri Bitencu iz Polhovega Gradca, sicer dolgoletni in nagrajeni pridelovalec džina.
»Zanj sem na tem festivalu dobil zlato priznanje. Veselim se deljenja izkušenj o organizaciji takšnega dogodka, druženja ter spoznavanja pridelovalcev brinjevca.«
Festival, ki je tokrat prvič potekal na Obali kot del dogodka Fantazima, sta zaznamovali strokovni izobraževanji v Pretorski palači. V prvem delu je prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v strokovnem, a razumljivem in navdihujočem predavanju pojasnil, zakaj sta kvalitetno in ustrezno pripravljeno sadje in natančna priprava ključna za odlično žganje.
Predavanju je z zanimanjem prisluhnil tudi Robert Škerlinc iz Orehove vasi (Občina Hoče-Slivnica), ki si s ženo Darjo porazdeli kuhanje: ona pripravlja odlična kosila, on pa kuha žganje.
»Gre za sadna žganja, kuham jabolka, slive, grozdje, lotili smo se tudi že kutine. Na predavanju sem izvedel, kaj vse je treba odstraniti pri sadežih za kakovostno žganje. Odstranjevanje pešk in dlačic pri kutini zna biti nevarno,« je opozoril Škerlinc.
Na festivalu se je razveselil tudi družbe sokrajana in še enega člana Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Marka Renčelja, ki je bil za sadno žganje nagrajen že na prvem mednarodnem festivalu žganih pijač, ki je potekal v Lavričevi koči (Šentvid pri Stični).
Kot nepogrešljivi del primorske tradicije je Majda Debevc, sommelierka III. stopnje in soustanoviteljica Spirit Academy, na opoldanskem strokovnem predavanju v Pretorski palači razkrila pravi obraz tropinovca. Udeleženci so spoznali njegovo zgodovino, zakonodajo, stile in tehnologijo, nato pa ob vodeni degustaciji petih slovenskih in italijanskih vzorcev raziskali aromo, strukturo, karakter in tipične napake.
»Rad prisluhnem, gre za strokovno znanje, ki ga potem lahko prenesem v prakso. Tropinovca sicer ne pripravljam, raje imam sadna žganja; a sem res zadovoljen s festivalom in delovanjem Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, ki poudarja pravilno in kakovostno žganjekuho,« je po predavanjih poudaril Silvo iz Maribora.
Obiskovalci festivala so lahko na enem mestu poskusili številna žganja, spoznali pridelovalce, vrhunske proizvajalce žganih pijač, ponudnike destilacijske opreme in enoloških sredstev. Dolgo pot do festivala v Kopru je imel Miha iz Slovenskih Konjic.
»Lani sem se prvič udeležil festivala, in sicer v dvorcu Visoko. Všeč mi je vse, od predavanj do okusov. Sem ljubitelj čiste slivovke, brez staranja; sam sicer kuham žganje iz tepk. Žena me pri tem podpira in je tudi danes z mano.«
Snovalcem festivala je skupno uspelo zbrati kar 148 vzorcev žganj iz številnih držav, kar potrjuje izjemen mednarodni ugled festivala.
Prvak 3. Mednarodnega festivala žganih pijač »Slovenija 2025« je 73-letni Danilo Škero iz Bosne in Hercegovine. Absolutni zmagovalec je postal z žganjem iz kutine (40%), staranem v sodu (l. 2017); največ točk je dosegel v kategoriji sadna žganja.
»To je že moja 63-a nagrada letos. Udeležujem se festivalov v celotni regiji, od Makedonije do Triglava, a najljubši je prav ta, v Sloveniji. Izkušnje sem nabiral že od malega, tudi ob nasvetih očeta o klasičnem kuhanju oziroma staranju žganja. V mojem sadovnjaku je 430 kutin in 400 češenj. Skrivnost odličnega žganja so ljubezen, znanje, izkušnje in odrekanje. Večino leta se žganjekuhi posvečam po 10 ali 12 ur na dan.«
Na festivalu, kjer so nagradili tudi najboljšo pridelovalko žganja – članico Društva ljubiteljev domače žganjekuhe – so v 13-ih različnih kategorijah podelili skupno 71 zlatih, 55 srebrnih in 20 bronastih priznanj.
Med sadnimi likerji sta z likerjem iz črnega ribeza slavila lastnika Destilarne Yourich, gre za rusko-ukrajinski par, ki ima v lasti sadovnjak na območju Jukloštra (občina Laško). Žganjekuhe sta se lotila z eksperimentiranjem, na podlagi starih receptov ter izključno domačega sadja, a z željo po inovativnih formulah pijač.
»Preučeval sem stare recepte in tehnologije proizvodnje alkoholnih pijač iz različnih držav ter predvsem zapise nemškega strokovnjaka s področja kmetijstva, dr. Wilhema Gamma (Ilustrirana receptura praktične destilacije za industrijo, kmetijstvo in gospodinjstvo, 1863),« poudarja lastnik zmagovalnega sadnega likerja.
Za liter destilata iz črnega ribeza je porabil pet kilogramov sadja; glede kotla, ki ga je sam predelal, pa ni hotel razkriti podrobnosti. V veliko pomoč mu je soproga (kot pokuševalka prisega na njun visoko ocenjen liker iz maline), ki poudarja, da želita ostati v Sloveniji, saj da je najlepša država. Menita, da je lahko žganjekuha tudi pomirjajoča. »Alkohol je škodljiv; a če se odločimo za kozarček, si privoščimo kvalitetno žganje!«.
S tem se strinja tudi Krištof Šinkar, lastnik znamke Spiritopher (s prepoznavnim metinim likerjem créme de menthe). Gorenjec, preseljen v Suho krajino se je razveselil zlatega priznanja za džin, srebrnega za ruševec (iz storžev gorskega bora) in materino dušico v žganju, ter bronasto priznanje za ‘limonce’.
»Festival žganih pijač je odličen dogodek. Tu se družimo istomisleči, ki nas zanima žganjekuha in imamo enake hobije. Tako lahko, tudi z izobraževanji, deljenjem nasvetov in dobrih praks ter povezovanjem najdemo ideje za lastno proizvodnjo oziroma utrjevanje kakovosti žganih pijač.«
Letošnjo strokovno komisijo je sestavljalo več uglednih strokovnjakov: mednarodno priznani dr. Davorka Đukić Ratkovič, predsednica komisije in tehnologinja podjetja BMB Delta iz Gradiške (BiH), prof. dr. Nermina Spaho iz Oddelka za fermentacijo Fakultete za kmetijstvo in živilstvo Univerze v Sarajevu ter prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Komisijo so dopolnili vrhunski slovenski mojstri žganjekuhe: Klemen Bizjak (Destilarna Laske in predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe), Martin Kržič (Žganjekuha Kržič) in David Šivec (Chicken Valley Distillery).
Dr. Davorka Đukić Ratkovič in prof. dr. Nermina Spaho sta kot najbolj prepričljivo in izstopajoče poudarili žganje iz grozdnih tropin ter žganje iz grozdja, pohvalili sta še žganje iz tepk, specifičnih za Slovenijo, z značilnim, privlačnim vonjem.
»Letos je bilo žganj z več kot 45 % alkohola občutno manj kot lani. Proizvajalci so upoštevali priporočila sodnikov in s tem izboljšali celoten vtis. Festival je bil organiziran na visoki ravni, ocenjevanje je potekalo profesionalno in brezhibno, Slovenija pa znova izstopa tudi po izjemni gostoljubnosti!«
Letošnja bera vzorcev je navdušila z izredno raznolikostjo in kakovostjo. Posebej so izstopali likerji iz črnega ribeza, malin, višenj, tepk, kutin, brusnic, čilija, medu, trnulj, pa tudi izjemno aromatičen jurkin liker. Navdušile so nas tudi izvrstne žgane specialitete: destilati iz črnega ribeza, kutin, aronije, malin, smrekovih vršičkov, hrena, žganje iz pekoče paprike, slivovka in kutina, starani v sodu ter impresivna izbira rumov, viskijev in brendijev, ki so dodatno dvignili letošnjo raven tekmovanja. Med posebnostmi na letošnjem festivalu je bila tudi posebej močna različica džina, »navy strength gin«.
»Kultura pridelave žganih pijač v Sloveniji je v izrazitem vzponu, saj so številna žganja izstopala po izjemni usklajenosti okusov,« je poudaril David Šivec.
Po besedah Martina Kržiča so, ob tradicionalno visoko ocenjenih likerjih, tokrat izstopali tudi tropinovci, kar potrjuje, da lahko z ustreznim staranjem v hrastovih sodih dosežejo vrhunsko raven.
Vodjo festivala Cvetka Dolenca so razveselile visoke ocene grozdnih žganj, tropinovca in vinjakov. Velik napredek je zaznal pri kakovost žganj iz hrušk in jabolk.
Z rezultati, izvedbo in obiskanostjo 3. Mednarodnega festivala žganih pijač je zadovoljen tudi predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak.
»Vsako žganje je zgodba zase; vsak destilater je poslal svoj najboljšo zgodbo in bo v večini za to tudi nagrajen. Še vedno pa pogrešam več staranih slovenskih žganj. Hvala vsem, ki ste se udeležili festivala ter omogočili, da ga bomo v prihodnje nadgrajevali.«
3. Mednarodni festival žganih pijač je poudaril tudi dolgotrajna prizadevanja, ki so nedavno obrodila sadove. Slovenska žganjekuha – umetnost destilacije, ki živi v domačih kuhinjah, na dvoriščih in v družinskih tradicijah – je namreč uradno vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za starodavno znanje, ki se prenaša iz roda v rod in razkriva raznolikost slovenskih pokrajin. Po vsej Sloveniji se razvijajo edinstveni okusi: na Primorskem in Notranjskem brinjevec in tropinovec, v Brkinih znamenita brkinska slivovka, na Pohorju in Koroškem borovničevo žganje, v Halozah in Slovenskih goricah pa žganje iz slabšega grozdja in tropin. Tradicionalnim žganjem pogosto dodajo pelin, vinsko rutico, encijan ali druge aromatične začimbe. Čeprav je tehnologija napredovala, ostajajo srce žganjekuhe bakreni kotli, nekoč ogrevani na drva, danes večinoma na plin. Proces se največkrat odvija jeseni in pozimi, ko se začne tudi temeljita priprava sadja. Žganjekuha je bila nekoč obrt in je potekala v žganjarnah, najpogosteje pa je šlo – in še vedno gre – za domačo dejavnost, prežeto s tradicijo in skupnostjo. Kuhanje žganja je družaben dogodek, pogosto povezan z moško družbo, ki hrani lokalno identiteto in dediščino. Žganje je imelo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju: uporabljali so ga za zdravljenje in oskrbo ran, kot pomoč pri kmečkih delih ali kot pozornost ob posebnih priložnostih. Danes ostaja priljubljeno darilo in znak gostoljubja.
Avtorica: Vesna Topolovec
Dragocena pomoč pri izdaji končnega sporočila za javnost: Luka Bregar
FOTO: PROFLIPP
