Arhiv Značk: predavanje

Oktober 2024 – 2. Mednarodni festival žganih pijač presegel pričakovanja!

V Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini se je odvil mednarodni festival žganja »Slovenija 2024«. Na dogodku, ki je privabil 500 obiskovalcev, so pripravili strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi, z njo povezano raznovrstno ponudbo na stojnicah ter pokušino 366 vzorcev žganja (291 destilatov in 75 likerjev) iz desetih držav (Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Kosova, Makedonije, Poljske in Slovenije).

Prvak festivala je Miroslav Ivkovič iz Srbije s slivovim žganjem. Najboljša pridelovalka žganja je Slovenka Mirjam Bratož s šipkovim likerjem z vrtnico.

Petčlanska komisija (predsednica dr. Davorka Đukič-Ratkovič ter člani prof. dr. Nermina Spaho, prof. dr. Rajko Vidrih, Martin Kržič in Klemen Bizjak) je odločila, da zlato priznanje prejme 199 vzorcev, srebrno 130, bronasto pa 29. Zmagovalce so razglasili v 20 kategorijah (od posameznih sadnih žganj, pa specialnih in vinjaka, do zeliščnih žganj in likerjev). Med posebnimi žganji so bili tudi liker iz prepeličjih jajc, čokoladno-pomarančni džin, specialna žganja iz bezga, sladkega krompirja, višenj in maka ter creme de menthe.

Prvak festivala Miroslav Ivkovič iz srbskega mesta Ljig znanje o umetnosti žganjekuhe prenaša na mlajše rodove. Slivovke nikoli ne pije sam, večkrat nazdravi s sorodniki, ki prepoznajo odličnost njegovega žganja. Nad današnjim festivalom je bil navdušen:
»Tu je fantastično vzdušje, vse pohvale organizatorjem! Samo nadaljujte, da bo festival še večji in boljši. Glavna nagrada na tem festivalu je še eno odmevno priznanje za naše žganje, tokrat v kategoriji starih oziroma tradicionalnih destilatov. Ponosni smo seveda tudi na zmage s sodobnimi žganji. Recept za najboljše žganje je, na prvem mestu, ljubezen. Sledi odlično sadje – imam lasten nasad sliv; na tretjem mestu pa kakovostni sodi za shranjevanje oziroma staranje destilatov – saj to vpliva tudi na aromo. Kvaliteta je vedno pred kvantiteto! «

Z njim se strinja najboljša pridelovalka žganja na letošnjem festivalu Mirjam Bratož iz Podnanosa. Naslova, ki ga je osvojila s šipkovim likerjem z vrtnico, je zelo vesela.

»Osnova mojega likerja je grozdno žganje iz domačih grozdnih jagod. Potrebujemo nevtralno žganje brez vonja, v katerega dodamo lističe damaščanskih vrtnic. Imam lasten nasad teh rož, zavzemam se za ekološko pridelavo in sem v postopku pridobivanja certifikata. Znam sedeti za kotlom, znam nalagat drva, znam meriti tok in stopnjo alkohola ter vse ostalo, kar je pomembno za kvaliteto žganja. Kot članici Društva ljubiteljev domače žganjekuhe mi je najbolj všeč, da je med nami veliko mladih.«

Gospa Bratož priznava, da je imela na festivalu manjšo konkurenco kot moški – kot poudarja, je žganjekuha še vedno v domeni moških. Ob tem je z veseljem delila izkušnje z drugimi pridelovalkami žganja, ki so se udeležile letošnjega festivala. Med njimi je prvakinja v kategoriji džinov, 32-letna Iva iz Črne gore, se je sinoči pripeljala iz Podgorice, prav za današnji festival. Spremljala jo je mama, ki je navdušena nad Ivinim uspehom. Pridelovalka najboljšega džina na festivalu je povedala:
»Gre za Yanko džin, ki smo ga letos pridelali prvič. Gre za najnovejši produkt destilarne 7 Hills, poimenovan je po predelu Jankovič Krs, kjer imamo nasade brinja. Mislim, da je recept za zmago sodelovanje s stroko – povezali smo se s strokovnjaki v Sarajevu in v več evropskih državah in ustvarili recepte z domačimi, črnogorskimi sestavinami, ob žganjekuhi v najkakovostnejših kotlih proizvajalca DES Subotica. Po več poskusih smo odkrili zmagovalno formulo!«

Izjemno organizacijsko raven 2. mednarodnega festivala žganih pijač je poudarila predsednica mednarodne strokovne komisije, doktorica Davorka Đukić-Ratković:
»Člani komisije imamo veliko odgovornost. V nekaj minutah moramo podati ustrezno oceno žganja pridelovalca, ki je v svoj izdelek vložil tudi več deset let. Res se potrudimo, da se posvetimo vsakemu vzorcu. Ponosna sem, da sem lahko vodila komisijo letošnjega festival – in ponosna sem na kvaliteto vzorcev, sploh avtohtonih žganj, ki so res odlična! Upam, da bo festival postal tradicionalen – da bo še več obiskovalcev, ponudnikov in vzorcev žganj za ocenjevanje.«

Med obiskovalci letošnjega festivala je bilo veliko zanimanja za strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi. Jernej Horvat iz destilarne Beyond Mura Distillery je predstavil primere dobre prakse kuhanja džina. Dr. Rajko Vidrih, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je predaval o pomembnosti kakovosti sadja za predelavo v žganje. Iztok Gruntar iz podjetja Jurana d.o.o. pa je predstavil postopke finalizacije žganj. 

Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak je izrazil zadovoljstvo nad velikim številom obiskovalcev festivala. »Prišlo je veliko prijateljev, pridelovalcev žganja, med drugim iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine , Severne Makedonije, Hrvaške, … Pričakujem, da bo organizacijski odbor našega društva že začel priprave za tretji mednarodni festival. Res smo zelo zadovoljni!«

Vodja organizacije festivala Cvetko Dolenc je pohvalil prizadevanja celotne ekipe društva.
»Letošnji festival je v vseh pogledih presegel lanskega. Namen mednarodnega festivala žganih pijač ni spodbujanje pitja alkohola, ampak izobraževanje in iskanje novih sodelovanj. Na dogodku predstavljamo, kaj vse nudijo proizvajalci, kakšna domača žganja imamo, kako jih uživamo. Namenjen je povečevanju kvalitete žganih pijač in kulture njihovega uživanja. Pri žganjih z nižjo vsebnostjo alkohola (okrog 40 odstotkih) se veliko lepše razvijejo vonji in okusi, zato so takšna žganja prijetnejša za uživanje.«

2. Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024« so v Tavčarjevem dvorcu na Visokem končali ob druženju na zabavi z ansamblom Jazbeci ter žrebanjem vstopnic, s katerim so med obiskovalce razdelili bogate nagrade. Glavna je bila ročno izdelan 10-litrski destilacijski kotel Kotlarstva Kralj v vrednosti tisoč evrov.

Foto: Jana Jocif

Januar 2024 – 4. Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe

27. januarja je v domačem lokalu Bobi bar v Komendi potekal 4. Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, katerega se je udeležilo preko 50 članov. 

Srečanje smo otvorili že ob 9 uri zjutraj z nagovorom predsednika Klemna Bizjaka, dogodek pa je povezoval član in sekretar društva Cveto Dolenc. Na kratko sta predstavila namen članstva v samem društvu, sponzorje in izvedla glasovanje za upravni odbor. V nadaljevanju je Jernej Horvat predstavil projekte iz preteklega leta, Žan Končar finančno poročilo,  Klemen Bizjak pa je predstavila projekte, ki nas čakajo v letu 2024.

Po uradnem delu so sledila predavanja. Miran Kvenderc, vodja Sektorja za trošarine na Finančni upravi RS, je s perečo temo o trošarinah in pošiljanju žganih pijač v države EU vodil v razgibano razpravo tudi med publiko.

Sledila je predstavitev Združenja za žgane pijače (GZS), pod vodstvom predsednika Združenja za žgane pijače in soustanoviteljem destilarne Broken Bones, Boštjanom Marušičem in sekretarko dr. Petro Medved Djurašinović. Poudarek je bil predvsem na ciljih delovanja združenja: vpliv na pristop pristojnih organov, vpliv na kakovost žganih pijač in zaupanje v delo ter poslanstvo združenja. 

Po malici in druženju je sledilo zanimivo predavanje iz sosednje veje z naslovom  oziroma vprašanjem Kako in zakaj se še naredi pivo? na katerega nam je odgovoril Domen Srebot, predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in glavni varilec piva v pivovarni Loo-Blah-Hah, iz katere smo dobili tudi pivo na pokušino.

David Sivec, lastnik butične destilarne Chicken Valley se je vrnil k naši osrednji temi srečanja in nam predstavil regulacije pri destilaciji. Ker pa povpraševanju po različnih tematikah o sami žganjekuhi iz leta v leto narašča, se je Jure Petruna iz Petriota odločil odpreti nov spletni forum destilarna.si in nam ga na kratko predstavil.

Zadnje predavanje smo namenili zlatemu sponzorju društva, podjetju Jurana d.o.o. iz
Maribora. Gospod Iztok Guntar je predaval o finalizaciji destilatov. 

Pred samim koncem srečanja smo na kratko predstavili še festivala Ginola in Gin Brin. Na povezavi si lahko ogledate lanskoletne utrinke, vsekakor pa vas vabimo, da se festivalov tudi letos udeležite v čim večjem številu.

4. občni zbor je bil po besedah članov društva uspešno izpeljan in nadgrajen z novimi aktualnimi tematikami. 

Priloge:

Foto: Katja Dolenc in Klemen Bizjak