Arhiv Značk: festival

Oktober 2024 – 2. Mednarodni festival žganih pijač presegel pričakovanja!

V Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini se je odvil mednarodni festival žganja »Slovenija 2024«. Na dogodku, ki je privabil 500 obiskovalcev, so pripravili strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi, z njo povezano raznovrstno ponudbo na stojnicah ter pokušino 366 vzorcev žganja (291 destilatov in 75 likerjev) iz desetih držav (Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Kosova, Makedonije, Poljske in Slovenije).

Prvak festivala je Miroslav Ivkovič iz Srbije s slivovim žganjem. Najboljša pridelovalka žganja je Slovenka Mirjam Bratož s šipkovim likerjem z vrtnico.

Petčlanska komisija (predsednica dr. Davorka Đukič-Ratkovič ter člani prof. dr. Nermina Spaho, prof. dr. Rajko Vidrih, Martin Kržič in Klemen Bizjak) je odločila, da zlato priznanje prejme 199 vzorcev, srebrno 130, bronasto pa 29. Zmagovalce so razglasili v 20 kategorijah (od posameznih sadnih žganj, pa specialnih in vinjaka, do zeliščnih žganj in likerjev). Med posebnimi žganji so bili tudi liker iz prepeličjih jajc, čokoladno-pomarančni džin, specialna žganja iz bezga, sladkega krompirja, višenj in maka ter creme de menthe.

Prvak festivala Miroslav Ivkovič iz srbskega mesta Ljig znanje o umetnosti žganjekuhe prenaša na mlajše rodove. Slivovke nikoli ne pije sam, večkrat nazdravi s sorodniki, ki prepoznajo odličnost njegovega žganja. Nad današnjim festivalom je bil navdušen:
»Tu je fantastično vzdušje, vse pohvale organizatorjem! Samo nadaljujte, da bo festival še večji in boljši. Glavna nagrada na tem festivalu je še eno odmevno priznanje za naše žganje, tokrat v kategoriji starih oziroma tradicionalnih destilatov. Ponosni smo seveda tudi na zmage s sodobnimi žganji. Recept za najboljše žganje je, na prvem mestu, ljubezen. Sledi odlično sadje – imam lasten nasad sliv; na tretjem mestu pa kakovostni sodi za shranjevanje oziroma staranje destilatov – saj to vpliva tudi na aromo. Kvaliteta je vedno pred kvantiteto! «

Z njim se strinja najboljša pridelovalka žganja na letošnjem festivalu Mirjam Bratož iz Podnanosa. Naslova, ki ga je osvojila s šipkovim likerjem z vrtnico, je zelo vesela.

»Osnova mojega likerja je grozdno žganje iz domačih grozdnih jagod. Potrebujemo nevtralno žganje brez vonja, v katerega dodamo lističe damaščanskih vrtnic. Imam lasten nasad teh rož, zavzemam se za ekološko pridelavo in sem v postopku pridobivanja certifikata. Znam sedeti za kotlom, znam nalagat drva, znam meriti tok in stopnjo alkohola ter vse ostalo, kar je pomembno za kvaliteto žganja. Kot članici Društva ljubiteljev domače žganjekuhe mi je najbolj všeč, da je med nami veliko mladih.«

Gospa Bratož priznava, da je imela na festivalu manjšo konkurenco kot moški – kot poudarja, je žganjekuha še vedno v domeni moških. Ob tem je z veseljem delila izkušnje z drugimi pridelovalkami žganja, ki so se udeležile letošnjega festivala. Med njimi je prvakinja v kategoriji džinov, 32-letna Iva iz Črne gore, se je sinoči pripeljala iz Podgorice, prav za današnji festival. Spremljala jo je mama, ki je navdušena nad Ivinim uspehom. Pridelovalka najboljšega džina na festivalu je povedala:
»Gre za Yanko džin, ki smo ga letos pridelali prvič. Gre za najnovejši produkt destilarne 7 Hills, poimenovan je po predelu Jankovič Krs, kjer imamo nasade brinja. Mislim, da je recept za zmago sodelovanje s stroko – povezali smo se s strokovnjaki v Sarajevu in v več evropskih državah in ustvarili recepte z domačimi, črnogorskimi sestavinami, ob žganjekuhi v najkakovostnejših kotlih proizvajalca DES Subotica. Po več poskusih smo odkrili zmagovalno formulo!«

Izjemno organizacijsko raven 2. mednarodnega festivala žganih pijač je poudarila predsednica mednarodne strokovne komisije, doktorica Davorka Đukić-Ratković:
»Člani komisije imamo veliko odgovornost. V nekaj minutah moramo podati ustrezno oceno žganja pridelovalca, ki je v svoj izdelek vložil tudi več deset let. Res se potrudimo, da se posvetimo vsakemu vzorcu. Ponosna sem, da sem lahko vodila komisijo letošnjega festival – in ponosna sem na kvaliteto vzorcev, sploh avtohtonih žganj, ki so res odlična! Upam, da bo festival postal tradicionalen – da bo še več obiskovalcev, ponudnikov in vzorcev žganj za ocenjevanje.«

Med obiskovalci letošnjega festivala je bilo veliko zanimanja za strokovna predavanja o sodobni žganjekuhi. Jernej Horvat iz destilarne Beyond Mura Distillery je predstavil primere dobre prakse kuhanja džina. Dr. Rajko Vidrih, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je predaval o pomembnosti kakovosti sadja za predelavo v žganje. Iztok Gruntar iz podjetja Jurana d.o.o. pa je predstavil postopke finalizacije žganj. 

Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak je izrazil zadovoljstvo nad velikim številom obiskovalcev festivala. »Prišlo je veliko prijateljev, pridelovalcev žganja, med drugim iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine , Severne Makedonije, Hrvaške, … Pričakujem, da bo organizacijski odbor našega društva že začel priprave za tretji mednarodni festival. Res smo zelo zadovoljni!«

Vodja organizacije festivala Cvetko Dolenc je pohvalil prizadevanja celotne ekipe društva.
»Letošnji festival je v vseh pogledih presegel lanskega. Namen mednarodnega festivala žganih pijač ni spodbujanje pitja alkohola, ampak izobraževanje in iskanje novih sodelovanj. Na dogodku predstavljamo, kaj vse nudijo proizvajalci, kakšna domača žganja imamo, kako jih uživamo. Namenjen je povečevanju kvalitete žganih pijač in kulture njihovega uživanja. Pri žganjih z nižjo vsebnostjo alkohola (okrog 40 odstotkih) se veliko lepše razvijejo vonji in okusi, zato so takšna žganja prijetnejša za uživanje.«

2. Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024« so v Tavčarjevem dvorcu na Visokem končali ob druženju na zabavi z ansamblom Jazbeci ter žrebanjem vstopnic, s katerim so med obiskovalce razdelili bogate nagrade. Glavna je bila ročno izdelan 10-litrski destilacijski kotel Kotlarstva Kralj v vrednosti tisoč evrov.

Foto: Jana Jocif

Avgust 2024-Ocenjevanje vzorcev za 2. Mednarodni festival žganih pijač 2024

Komisija je zadnji vikend v avgustu zaključila s prvim delom 3-dnevnega ocenjevanja žganja za 2. Mednarodni festival žganih pijač Slovenija 2024 . Izredno smo bili navdušeni nad kvaliteto žganj. Drugi del ocenjevanja poteka s sklepom komisije 17. 9. 2024. Hvala vsem za pomoč pri organizaciji in hvala vsem za razumevanje.

 ​Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali:

  • Predsednica: dr. Davorka Đukić-Ratković – tehnologinja na BMB Delta d.o.o. Gradiška
  • Član: prof. dr. Nermina Spaho, Kmetijsko prehrambena fakulteta – Univerza v Sarajevu
  • Član: prof. dr. Rajko Vidrih, redni profesor, Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani
  • Član: Martin Kržič – Žganjekuha Kržič
  • Član: Klemen Bizjak – Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe

Februar 2024 – 6. Mednarodni festival žganih pijač in likerjev “ZLATNI ČOKANJ”

V Zenici je 24. februarja 2024 potekal 6. Mednarodni festival žganih alkoholnih pijač in likerjev “ZLATNI ČOKANJ”, katerega se je udeležilo kar nekaj članov Društva ljubiteljev domače žganjekuhe. Ocenjevanje potekalo pod strogim drobnogledom predsednika žirije prof. dr. Nermina Spaho (Fakulteta za kmetijstvo in prehrano, Sarajevo), izr. prof. prof. dr. sc. Antona Lončarića (Živilstvo- Tehnološka fakulteta Osjek) ter inženirjem vinogradništva Daliborjem Pašićem.

Tekmovati je bilo mogoče v naslednjih kategorijah: žganje iz koščičastega sadja, jabolčno žganje, žganje iz drugega sadja in gozdnih sadežev, žganje iz grozdja, posebna žganja in likerji.

Slike iz dogodka in podrobnejše rezultati si lahko ogledati na fb strani Zlatni Čokanj.

Priloga:

Foto: Lajči Penhofer

Januar 2024 – 4. Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe

27. januarja je v domačem lokalu Bobi bar v Komendi potekal 4. Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, katerega se je udeležilo preko 50 članov. 

Srečanje smo otvorili že ob 9 uri zjutraj z nagovorom predsednika Klemna Bizjaka, dogodek pa je povezoval član in sekretar društva Cveto Dolenc. Na kratko sta predstavila namen članstva v samem društvu, sponzorje in izvedla glasovanje za upravni odbor. V nadaljevanju je Jernej Horvat predstavil projekte iz preteklega leta, Žan Končar finančno poročilo,  Klemen Bizjak pa je predstavila projekte, ki nas čakajo v letu 2024.

Po uradnem delu so sledila predavanja. Miran Kvenderc, vodja Sektorja za trošarine na Finančni upravi RS, je s perečo temo o trošarinah in pošiljanju žganih pijač v države EU vodil v razgibano razpravo tudi med publiko.

Sledila je predstavitev Združenja za žgane pijače (GZS), pod vodstvom predsednika Združenja za žgane pijače in soustanoviteljem destilarne Broken Bones, Boštjanom Marušičem in sekretarko dr. Petro Medved Djurašinović. Poudarek je bil predvsem na ciljih delovanja združenja: vpliv na pristop pristojnih organov, vpliv na kakovost žganih pijač in zaupanje v delo ter poslanstvo združenja. 

Po malici in druženju je sledilo zanimivo predavanje iz sosednje veje z naslovom  oziroma vprašanjem Kako in zakaj se še naredi pivo? na katerega nam je odgovoril Domen Srebot, predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in glavni varilec piva v pivovarni Loo-Blah-Hah, iz katere smo dobili tudi pivo na pokušino.

David Sivec, lastnik butične destilarne Chicken Valley se je vrnil k naši osrednji temi srečanja in nam predstavil regulacije pri destilaciji. Ker pa povpraševanju po različnih tematikah o sami žganjekuhi iz leta v leto narašča, se je Jure Petruna iz Petriota odločil odpreti nov spletni forum destilarna.si in nam ga na kratko predstavil.

Zadnje predavanje smo namenili zlatemu sponzorju društva, podjetju Jurana d.o.o. iz
Maribora. Gospod Iztok Guntar je predaval o finalizaciji destilatov. 

Pred samim koncem srečanja smo na kratko predstavili še festivala Ginola in Gin Brin. Na povezavi si lahko ogledate lanskoletne utrinke, vsekakor pa vas vabimo, da se festivalov tudi letos udeležite v čim večjem številu.

4. občni zbor je bil po besedah članov društva uspešno izpeljan in nadgrajen z novimi aktualnimi tematikami. 

Priloge:

Foto: Katja Dolenc in Klemen Bizjak

November 2023 – Mednarodni festival Rakije Gornja Trnava

Slovenski žganjekuharji, večina nas je članov Društva ljubiteljev žganjekuhe,
smo se udeležili Mednarodnega festivala žganja v prestolnici srbske rakije, v
Gornji Trnavi, občina Topola-Oplenac. Festival je odlično organiziral eden
najboljših rakijašev v Srbiji Zoran Novaković.

V Srbiji in okolici ni festivala, na
katerem še nebi zmagal. Najbolj je poznan po odlični slivovki in dunji. Uradno je
bila njegova slivovka razglašena za najboljšo srbsko slivovko leta 2022.

V Srbiji
vsako leto razglasijo najboljšo slivovko na Vočarskem inštitutu v Čačku. Tja se
kvalificirajo tiste slivovke, ki na posameznem festivalu dosežejo oceno 19 ali
več. Te slivovke, imenovane ajkule (ocena 19 in več), potem med seboj
tekmujejo na prej omenjenem ocenjevanju, ki je najbolj cenjeno ocenjevanje v
Srbiji. Naslov na tem ocenjevanju, pa je največji dosežek vsakega žganjekuharja.

Na festivalu je iz Slovenije sodelovalo 18 tekmovalcev, s skupaj 28 vzorci.
Osvojili smo 12 zlatih, 14 srebrnih in 2 bronasti medalji. Tokrat so bili najbolj
uspešni:
-Žan Končar – 1 zlata medalja (3.mesto in lep pokal za češnjevo žganje) in 3
srebne medalje;
-Lajči Penhofer – 3 zlate medalje in 1 srebrna medalja;
-Gineral, Tadeja Volavšek – 2 zlati medalji;
-Klemen Bizjak – 1 zlata medalja;
-Mirko Škalič – 1 zlata medalja in 1 srebrna medalja;
-Arpad Kerčmar – 1 zlata medalja;
-Danijel Glavač – 1 zlata medalja;
Ostali so osvojili večinoma srebrne medalje.

Da je to lep uspeh se moramo zavedati, ko slišimo besede prof. Nikičevića,
najboljšega in najbolj priznanega poznavalca in ocenjevalca žganja v Evropi, ki
pravi, da je žganje v rangu srebrne medalje, če imaš odlično sadje in vse
postopke narediš po pravilih. Za zlato medaljo, pa pravi, da je potrebno dodati
še kaj več znanja in truda.

Samega festivala smo se udeležili Žan Končar, Mirko Škalič in Lajči Penhofer s
svojimi boljšimi polovicami. Na poti na festival je bil tudi naš predsednik, ki pa
je bil udeležen v hujši prometni nesreči in je končal v bolnici. Zato med nami na
festivalu ni bilo najbolj veselo. Vsi skupaj smo mu s srbskimi prijatelji rakijaši
pošiljali pozitivne vibracije, ki so mu v tistem trenutku bile sigurno potrebne.

Kot vedno smo v času festivala obiskali bližnje Destilerije in izmenjali izkušnje z
najboljšimi žganjarji v Srbiji. Štirje Prekmurci, ki smo dopotovali skupaj, smo
najprej obiskali Stojana Tasića, ki se je letos okitil s prestižnim naslovom
Najbolja šljivovica Srbije 2023. Gospod Tasić ima izjemna žganja in čast nam je
bilo poslušati o njegovem delu in poskušati najboljša žganja. Njegova
zmagovalna šljivovica iz leta 2010, ki je letošnja najboljša v Srbiji je res nekaj
posebnega in brbončice so nas ponesle v neke višje nam do zdaj nepoznane
višave. V destileriji bi ostali še in še, vendar smo morali naprej, ker smo bili
zmenjeni v Destileriji Zorana Novakoviča. Ko misliš, da boljšega več ne moreš
poskusiti, prideš do spoznanja, da so tudi njegova žganja vrh vrha. Šljivovica iz
2002 leta, lanska najboljša šljivovica Srbije je izjemna. Potem pa nas Zoran
preseneti in nas popelje do soda na katerem je letnica 1985. Ja, prav ste
prebrali, nam pove Zoran, v sodu je šljivovica iz leta 1985. Izjemen destilat. Sam
pravi, da bo počakal še dve leti in potem gre z njo na festivale, na tekmovanja.
Imamo potem mi sploh kaj možnosti, smo se vprašali. Zdaj mi je jasno, da takih
slivovk v Sloveniji še desetlja ne bo. Ne, da mi tega ne bi vedeli narediti,
enostavno potreben je čas, ki s staranjem destilata, naredi žganje enkratno,
nepozabno in nebeško. Odločeni, da bomo na festivalih kljub temu pobirali
nagrade, smo se sprijaznili, da smo konkurenčni v žganjih, ki jih v Srbiji ne
pridelajo toliko in jim s svojo kvaliteto lahko konkuriramo.

Drugi dan smo si pred festivalom ogledali Topolo in Oplenac. V Oplencu je
znameniti mavzolej srbskih kraljev Karađorđević, kjer so pokopani vsi člani
velike družine Karađorđević. Enkratna stavba, ki ti vzame dih.
Žan pa je z boljšo polovico odpotoval na jug Srbije, da si ogleda Kazansko
radnjo. Seveda so mu kotli bili tako všeč, da si je najlepšega in najboljšega kar
naročil. Zdaj čaka, da ga mojster naredi in vesela mašina bo razveseljevala tudi
njega.
In že smo hiteli na Festival v Gornjo Trnavo, vas oddaljeno od Topole kakih 6-7
km. Tu smo se srečali z gostoljubnostjo, ki si jo Slovenci težko zamislimo.
Toplina, prijaznost in odprtost ljudi fascinira. Pred razglasitvijo rezultatov in
podelitvi nagrad je bil lep kulturni program. Po razglasitvi pa bogata pogostitev.

Zato smo trdno prepričani, da se spet srečamo. Če ne na tem festivalu, pa
vsekakor na katerem drugem, ki jih je v Srbiji res veliko.
Priložene sliki vam naj pričarajo vsaj delček zanimivosti, ki smo jih doživeli.

Besedilo in foto: Lajči Penhofer