Mednarodni festival žganih pijač se bo odvijal 5. oktobra 2024 na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini. V Društvu ljubiteljev domače žganjekuhe smo konec avgusta izvedli prvi del ocenjevanja vzorcev, potekalo je v Gostišču pri Lipan v Poljanski dolini Drugi del ocenjevanja smo s sklepom dokončnih rezultatov komisije izvedli 17. septembra 2024 v Srbiji.
Na spodnji povezavi si lahko prenesete PDF datoteko z rezultati. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem.
Ne zamudite podelitve na 2. Mednarodnem festivalu žganih pijač 2024!
Komisija je zadnji vikend v avgustu zaključila s prvim delom 3-dnevnega ocenjevanja žganja za 2. Mednarodni festival žganih pijač Slovenija 2024 . Izredno smo bili navdušeni nad kvaliteto žganj. Drugi del ocenjevanja poteka s sklepom komisije 17. 9. 2024. Hvala vsem za pomoč pri organizaciji in hvala vsem za razumevanje.
Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali:
Predsednica: dr. Davorka Đukić-Ratković – tehnologinja na BMB Delta d.o.o. Gradiška
Član: prof. dr. Nermina Spaho, Kmetijsko prehrambena fakulteta – Univerza v Sarajevu
Član: prof. dr. Rajko Vidrih, redni profesor, Biotehniška fakulteta – Univerza v Ljubljani
Član: Martin Kržič – Žganjekuha Kržič
Član: Klemen Bizjak – Predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe
Posebna zahvala komisiji, Cvetkotu Dolencu za vrhunsko organizacijo, Klarisi Pivk in Boštjanu Marušiču za pomoč na dogodku, Lajčiju Penhoferju za pomoč pri zbiranju vzorcev in vsem, ki nas podpirate!
V Zenici je 24. februarja 2024 potekal 6. Mednarodni festival žganih alkoholnih pijač in likerjev “ZLATNI ČOKANJ”, katerega se je udeležilo kar nekaj članov Društva ljubiteljev domače žganjekuhe. Ocenjevanje potekalo pod strogim drobnogledom predsednika žirije prof. dr. Nermina Spaho (Fakulteta za kmetijstvo in prehrano, Sarajevo), izr. prof. prof. dr. sc. Antona Lončarića (Živilstvo- Tehnološka fakulteta Osjek) ter inženirjem vinogradništva Daliborjem Pašićem.
Tekmovati je bilo mogoče v naslednjih kategorijah: žganje iz koščičastega sadja, jabolčno žganje, žganje iz drugega sadja in gozdnih sadežev, žganje iz grozdja, posebna žganja in likerji.
Festivala se je udeležilo kar 40 žganjekuharjev tudi iz Slovenije. Poslali smo natanko 100 vzorcev. Dosegli smo izjemen uspeh. Kar 55 vzorcev je bilo ocenjeno z zlato medaljo. Dva tekmovalca pa sta uspela osvojiti ZLATNI ČOKANJ, to je zmaga v posamezni kategoriji. Zmagala sta GIN London dry, ki ga je pridelal Lajči Penhofer in MEDENI LIKERz ajdovim medom, ki ga je pridelal Blaž Sobočan.
27. januarja je v domačem lokalu Bobi bar v Komendi potekal 4. Občni zbor Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, katerega se je udeležilo preko 50 članov.
Srečanje smo otvorili že ob 9 uri zjutraj z nagovorom predsednika Klemna Bizjaka, dogodek pa je povezoval član in sekretar društva Cveto Dolenc. Na kratko sta predstavila namen članstva v samem društvu, sponzorje in izvedla glasovanje za upravni odbor. V nadaljevanju je Jernej Horvat predstavil projekte iz preteklega leta, Žan Končar finančno poročilo, Klemen Bizjak pa je predstavila projekte, ki nas čakajo v letu 2024.
Nekoliko več pozornosti smo namenili predstavitvi našega največjega lanskoletnega projekta- 1. Mednarodnega festivala Žganjekuhe 2023. Društvo je tedaj prejelo preko 200 vzorcev iz kar 9 različnih držav. Nato pa nam je Cvetko Dolenc že predstavil osnutek za letošnji 2. Mednarodni festival, ki bo potekal na Visokem pri Poljanah. Tekom samega srečanja se je že oblikovala delovna skupina, ki pa se ji člani društva še vedno lahko pridružite.
Po uradnem delu so sledila predavanja. Miran Kvenderc, vodja Sektorja za trošarine na Finančni upravi RS, je s perečo temo o trošarinah in pošiljanju žganih pijač v države EU vodil v razgibano razpravo tudi med publiko.
Sledila je predstavitev Združenja za žgane pijače (GZS), pod vodstvom predsednika Združenja za žgane pijače in soustanoviteljem destilarne Broken Bones, Boštjanom Marušičem in sekretarko dr. Petro Medved Djurašinović. Poudarek je bil predvsem na ciljih delovanja združenja: vpliv na pristop pristojnih organov, vpliv na kakovost žganih pijač in zaupanje v delo ter poslanstvo združenja.
Po malici in druženju je sledilo zanimivo predavanje iz sosednje veje z naslovom oziroma vprašanjem Kako in zakaj se še naredi pivo? na katerega nam je odgovoril Domen Srebot, predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in glavni varilec piva v pivovarni Loo-Blah-Hah, iz katere smo dobili tudi pivo na pokušino.
David Sivec, lastnik butične destilarne Chicken Valley se je vrnil k naši osrednji temi srečanja in nam predstavil regulacije pri destilaciji. Ker pa povpraševanju po različnih tematikah o sami žganjekuhi iz leta v leto narašča, se je Jure Petruna iz Petriota odločil odpreti nov spletni forum destilarna.si in nam ga na kratko predstavil.
Zadnje predavanje smo namenili zlatemu sponzorju društva, podjetju Jurana d.o.o. iz Maribora. Gospod Iztok Guntar je predaval o finalizaciji destilatov.
Pred samim koncem srečanja smo na kratko predstavili še festivala Ginola in Gin Brin. Na povezavi si lahko ogledate lanskoletne utrinke, vsekakor pa vas vabimo, da se festivalov tudi letos udeležite v čim večjem številu.
Za konec je sledila še tradicionalna podelitev priznanj iz 4. Medsebojnega ocenjevanja žganj. Tekmovanja se je udeležilo 22 članov, najvišje rezultate pa so dosegli Siniša Androič (limončelo 30%), Ku brata z Brd (vinjak, 40%, 2019) in Žan Končar (viljamovka, 40%, 2022). Podelili smo še 14 srebrnih in 5 bronastih priznanj.
4. občni zbor je bil po besedah članov društva uspešno izpeljan in nadgrajen z novimi aktualnimi tematikami.
Z veseljem vam predstavljamo spletni forum Destilarna.si, ki je namenjen destilarjem in tudi ostalim ljubiteljem žganih pijač. Naša skupnost bo prostor, kjer se bomo srečevali posamezniki z različnimi izkušnjami in znanji na področju destilacije, strukturirano delili svoje zgodbe, učili drug drugega ter gradili okolje, ki ceni kakovost in izjemnost kvalitetnih produktov.
Naša filozofija temelji na ustvarjanju žganih pijač kot raziskovalno-kulinaričnem doživetju. Destilarji na forumu bomo spodbujali visoke standarde kakovosti, poudarjali pomen izbire kvalitetnih surovin in postopkov. Skupnost bo združena v prepričanju, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. Skupaj želimo premagovati ovire, ki nas vodijo »od zrna do prodajne police«.
Skupnost ne bo namenjena zgolj za izkušenim destilarjem, ampak tudi tistim, ki šele začenjajo svojo destilacijsko pot. Naša skupnost ponuja podporo, deli osnovna znanja in usmerja, da bi novinci lažje vstopili v svet destilacije.
Želimo si, da v prihodnje Destilarna.si postane več kot le forum, temveč virtualno središče navdušencev, ki si prizadevajo ohranjati umetnost destilacije, razvijati inovativnosti in deliti strast do vrhunskih žganih pijač.
V prvi fazi bova za urednikovanje vsebin skrbela Jurij Petruna (Petriot Gin) in Jernej Horvat (Beyond Mura). Vabljeni ste, da se nam pridružite, na mestu, kjer se vonjave, okusi in izkušnje destilacije združujejo v edinstvenem in navdihujočem spletu. Skupaj gradimo okolje, ki je osredotočeno na kakovost, znanje in vzajemno spoštovanje – kulturo, ki še ni omejena, ampak je še v fazi oblikovanja, kot se razvijamo mi sami.
Zadnjo novembrsko soboto smo z Društvom ljubiteljev domače žganjekuhe dan preživeli skupaj na dveh izjemnih lokacijah. Prva, najbrž tudi zaradi prelepega razgleda na čudovito Vipavsko dolino , ostaja morda še malo bolj zapisana v srcih, tudi zato, ker je vseeno malo »naša«, domača. Druga nas je popeljala onstran meje, v italijanski Videm. Na prvi strokovni ekskurziji Društva smo se sprva mudili na Planini nad Ajdovščino v vse bolj prepoznavni ter luksuzni kleti biodinamičnega vinarja Zmaga Petriča in od tam pot nadaljevali v preteklosti že ovenčano »naj destilarno na svetu«, destilarno »Nonino«.
Ko smo z avtobusom, ta je naše, od Vipavskega, najbolj oddaljene člane zarana sprejel že v Mariboru in jih spotoma vabil na vožnjo na vseh vmesnih postojankah do našega izbranega cilja, po strmi in zaviti cesti prispeli na Planino nad Ajdovščino, nam je sprva vzel sapo razgled na dolino. Arhitekturno osupljiv objekt sestavlja klet večih etažah. V podzemlju smo se povzpeli vse do -3. Lastnik Zmago nam je predstavil delovanje v kleti, razkazal prostor, v kateri se odvija žganjekuha, v posebnem, ročno kovanem bakrenem kotlu, ki deluje po principu »Banja Marija« (kot bi v vodni kopeli pekli francoski Crème Brûlée, bi bilo po žensko, po moško, pa tam izdelujejo vinjak ali kako sadnjo žganje iz, kot to delajo pri Petričevih, biodinamičnega sadja)J.
Po hitrostnemu ogledu kleti, imeli smo veliko ambicij za tisti dan, smo se podali v kongresno dvorano, kjer nas je čakala pokušina večih destilatov. Po uvodni predstavitvi družinske zgodbe in filozofije biodinamičnih vinogradov, Petričevi imajo kar 90.000 trt, z video projekcijo, smo brbončicam prepustili okušanje, uživanje in kritično razmišljanje o sadnih destilatih. Sledila je predstavitev vsakega izmed članov, ki je zasedal prostor v dvorani, nakar smo se podali v široko in razkošno restavracijo Kleti, obdano s steklom, da smo lahko pri obedu uživali ob nastavljanju sončku in uživanju v dobri družbi drug drugega. V izdihljajih jeseni smo jedli bučno juho, testenine (da smo se vsi čutili vsaj malo »Primorce«) in jabolčni zavitek. Jedi so nam stregli z različnimi biodinamičnimi vini. Več si lahko preberete tukaj.
Po kosilu smo utegnili napraviti le skupinsko fotografijo pred restavracijo, nakar smo se podali na pot proti Italiji. Na avtobusu je bilo razgibano, veselo, nekateri člani so s seboj prinesli svoje destilate, tako smo pokušali brinjevec in celo Calvados. Seveda smo jih pili v posebni maniri, iz za nas posebej izdelanih steklenih pecljatih kozarcev, ker, če se že gremo, se gremo v izdelanem slogu, pa čeprav na avtobusu, pa čeprav na avtobusu stoje.
Po nekaj izgubljenega vijuganja ob stiku z Italijo (imeli smo dva šoferja, a dogaja se tudi najboljšim) smo naposled prispeli do Nonina. Seveda, za vse, neživeče na Primorskem, popolnoma drugačna narava, krajina, vonj po morju, sonce, burja…in italijanski melos. Gospod »Nonino« nas je v pričakovani polomljeni angleščini, s poudarjenim italijanskim akcentom, sprva peljal do velikanske površine na prostem, kjer so druga ob drugi zasedale ogromne posode, kot nekakšni silosi, namenjeni fermentaciji tropin. Destilarna Nonino je znana po pridelavi izključno znamenite in po celem svetu znane italijanske grappe in le tri mesece v letu dela brez prekinitev. Preostali čas je gotovo namenjen zorenju in pa slovitemu italijanskemu imidžu, ki so ga v tej destilrani izdelali »v nulo«. Ob pripovedovanju smo si zamišljali, kako destilarna živi, ko je na sporedu sezona tropin…nato pa smo le vstopili v notranjost destilarne, ki je konec novembra »počivala«. Na desetine kotlov, v dveh dolgih vrstah…če ne vidiš, ne moreš verjeti, vse skupaj precej minimalistično, a dovršeno, v vsak kotel gre slabe pol tone rastlinskega materiala naenkrat…ob dodatku močne pare…se destilacija zgodi. Poteka na plin in v treh mesecih napolni milijon steklenic grappe. Profesorica gospa Majda Debevc je strastno in zelo ilustrativno pojasnjevala potek destilacije, njenemu predavanju je s skakljanjem okoli kotlov in ponazarjanjem delovanja le teh po najboljših močeh sledil Italijan.
Grappa – ki nam ni bila nedostopna. Ko smo se zbrali v veliki dvorani, so nas že čakali, prav za italijansko grappo (po naše, tropinovec) izdelani uradni kozarci za degustiranje…vsak po pet kozarcev. Vsaka grappa iz nekega drugega izbranega grozdja. Tudi takšna, starana, obarvana. Nekaj drobnih prigrizkov, celo Lindt pralineji z logotipom »Nonino« in, seveda, voda življenja, brezbarvna, ne le alkoholizirana, temveč tudi običajna. Gospod Italijan se je pred občinstvom, bilo nas je malo čez 30, trudil, da bi nam približal zgodbo družinskega podjetja »Nonino«, prikazali so nam nekaj video posnetkov družinske destilarne, nato pa je v ospredje stopila gospa »Nonino«. Članica družine nam je v italijanščini predajala dediščino njenih najožjih, ki sloni na pijači, ki jo pozna ves svet. Četudi so nam po večini vsaj malo znane besede »per favore, si, claro, que hora e, come stai, molto bene, prego, arrivederci, gracie, ciao…mangiare, grappa, cosi cosi,…« niso bile dovolj za razumevanje jezika, zato smo »na oder« poslali eno polovico »Kubrata Zbrd«, ki živi streljaj od Italije, ki pa je bolj kot prevajal, užival v družbi gospe »Nonino«, ji sramežljivo kimal in tu pa tam izkoristil priložnost za promocijo lastnega brand-a.:) Bilo je – hecno in simpatično. J Mi smo se imeli lepo. Več o Grappi Nonino.
Po nekaj grappah smo poskusili še zeliščno žganje Nonino, na pogled v barvi Aperola, najbližji primerek vsem poznanega »Jagermeistra«, nato pa se »prestavili« v drug prostor, kjer smo degustirali še žganje s penino. Kramljali, se spoznavali, nasmihali drug drugemu…bilo je lepo. Minilo je, kot bi trenil.
Tudi pred Noninom smo napravili fotografijo in se vkrcali na avtobus. Prehitro je nastopil trenutek, ko so se naši Primorski člani izkrcali v Ajdovščini. Ostali smo se preko Rakeka, Ljubljane, Celja in Maribora v poznih večernih urah vrnili domov.
Hvala, Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Za srčnost, profesionalnost, odgovornost in izvedbo tega čudovitega izleta, ki bo v Društvu v bodoče na sporedu vsaj enkrat, če ne dvakrat na leto. Preostali člani, zakaj vas tokrat ni bilo zraven?
